Ob petih zjutraj sem v bloku na Fužinah držala povodec, ko je moj pes z gobca potegnil krvav otroški copatek in začel tuliti pred zaklenjenimi vrati
Tisto jutro sem sredi hodnika držala psa, ki je našel nekaj, česar ne bi smel, in me prisilil, da sem se končno zbudila iz otopelosti. Nisem bila pripravljena na to, kako hitro lahko ena žival obrne moje odločitve, odnose in celo moje preživetje. To je moja zgodba o izgorelosti, o materinstvu, ki je postalo pretežko, in o psu, ki me ni pustil pasti do konca.