Sina in snaho sem po izgubi službe sprejela pod svojo streho. Čez pol leta sem morala v lastni hiši prositi za mir.
Ko sta sin in snaha ostala brez službe, sem jima odprla vrata svojega doma, ker nisem hotela, da bi ju skrbelo še za streho nad glavo. Počasi sem začela izgubljati svoj prostor, svoje navade in občutek, da smem v lastni hiši o čem odločati. Najtežje mi je bilo sinu povedati, da ga imam rada, vendar tako ne moremo več živeti.