Moja zgodba se začne tistega večera, ko je mama vstopila v dnevno sobo z novim zaročencem in se je moj svet v trenutku obrnil na glavo. Vse, kar sem poznala, je razpadlo – ostala sem sama s svojo bolečino, razpeta med ljubeznijo do mame in potrebo, da zaščitim sebe. Še danes se sprašujem, ali je mogoče odpustiti, ko te tisti, ki jih imaš najraje, pozabijo.
Sem Klara in dolgo sem bila tista, ki je v naši družini držala vse skupaj, dokler ni pes nepričakovano zarezal v moje življenje in mi postavil meje, ki jih sama nisem znala. Zaradi njega sem sprejela tri odločitve, ki jih ne morem več vzeti nazaj, in s tem presekala navade, ki so me tiho uničevale. Še danes se sprašujem, ali sem rešila sebe ali pa sem samo končno nehala reševati druge.
Vse se je začelo tistega mrzlega zimskega popoldneva, ko je moj mlajši brat Jure v trgovini s tresočim glasom prosil očeta: »Tata, samo en kruh… Obljubim, da ti ga bom nekoč vrnil.« Takrat sem prvič zares začutila, kaj pomeni lakota in kako hitro lahko ponos postane ovira med človekom in preživetjem. Ta trenutek je za vedno zaznamoval našo družino in spremenil odnose v naši vasi.
V najbolj navadnem ljubljanskem dnevu mi je pes z nenavadno trmo zlezel pod kožo in me prisilil, da sem sprejela odločitve, ki jih prej nisem zmogla. Ko sem se sesula od izgorelosti, je njegova prisotnost postala razlog, da sem vstala, prosila za pomoč in spremenila življenje, čeprav me je bilo strah. To je zgodba o tem, kako me je en pes potisnil v resnico in v novo rutino, ki je rešila najprej njega, potem pa še mene.
Tistega dne, ko sem zaslišala besedo ‚rak‘, se je moj svet sesul. Skozi bitko z boleznijo, spopadanje z družino in lastnimi strahovi sem odkrivala moč, za katero nisem vedela, da jo imam. To je zgodba o izgubi, upanju in pogumu, da izgovoriš resnico, tudi ko boli.
Tisto noč sem stala na hodniku našega bloka, mokra do kože, in poslušala, kako za vrati diha pes, medtem ko je nekje spodaj v temi izginjala moja najboljša prijateljica. Nisem bila junakinja; bila sem utrujena ženska na robu izgorelosti, ki ji je življenje postalo pretesno med položnicami, službo in tišino doma. Pes je naredil tri stvari namesto mene: potisnil me je v odločitev, da zapustim zakon, da poiščem pomoč pri zdravniku in da se naučim spet zaupati nekomu, ki ne govori.
Odkar sem postala mama, se vsak dan borim z nenapovedanimi obiski tašče, ki brez trkanja vstopa v moj svet. Vsaka njena prisotnost je zame nova bitka za zasebnost, za pravico, da sem mama po svojih pravilih. V tej zgodbi razgaljam svojo bolečino, negotovost in iskanje ravnotežja med pričakovanji moževe družine in svojim lastnim mirom.
V trenutku, ko sem v rokah držal malo Evo, sem verjel, da je vse na svetu prav. A dvom, ki se je prikradel v moje srce, mi ni dal miru. Ko sem se odločil poiskati resnico o njenem očetu, sem razkril skrivnosti, ki so za vedno spremenile našo družino.
Sredi navadnega zimskega večera mi je pes z enim sunkom spremenil smer življenja in me prisilil v odločitve, ki jih nisem hotela sprejeti. Ko sem bila na robu izgorelosti in sem hotela zapreti vrata vsem, me je njegova vztrajnost potegnila nazaj med ljudi in v odgovornost. To je zgodba o tem, kako sem se iz grenkobe prebila do odpuščanja in zakaj sem na koncu pomagala moževi mami, čeprav je dvajset let ni zanimalo, kako živim.
Moje ime je Tjaša in pred desetimi leti so me starši izgnali iz doma, ko so izvedeli, da sem noseča. Danes, po vsem, kar sem preživela, se vračajo v moje življenje in prosijo za pomoč. To je zgodba o bolečini, odpuščanju in vprašanjih, ki nikoli ne utihnejo v srcu.
Vse se je začelo z odločitvijo, da pomagava družini, in končalo s tem, da sem postala črna ovca. Pes, ki sem ga sprva skoraj sovražila zaradi dodatne odgovornosti, mi je dobesedno rešil življenje in me prisilil v tri odločitve, ki jih ne morem vzeti nazaj. Še danes se sprašujem, ali sem bila pohlepna ali pa se pri denarju družina vedno razbije.
Nekega deževnega torka me je presenetil telefonski klic, ki je v trenutku premešal vse karte v naši družini. Moja tašča Marija je oznanila, da želi zapustiti dolgoletni zakon in začeti novo življenje, kar je mojega moža Marka popolnoma strlo. Ujela sem se med lastno empatijo do nje in zvestobo do moža, medtem ko so se v naši hiši začeli vrstiti prepiri, solze in vprašanja brez odgovorov.
