Ko sem sredi žetve rekla ne domači kmetiji, sem skoraj izgubila svojo družino
Nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem očetu po telefonu povedala, da med najtežjim delom na kmetiji ne pridem domov. V tistem trenutku se ni zlomilo samo zaupanje med nami, ampak tudi podoba mene kot hčerke, ki bo nekoč ostala doma in prevzela vse, kar sta starša gradila celo življenje. Dolgo sem živela med Ljubljano in domačo vasjo, med krivdo in željo po svojem življenju, dokler nismo vsi skupaj končno izgovorili stvari, ki so nas leta dušile.