Vse življenje sem verjela, da je družina najpomembnejša, a poroka mojega sina je razkrila razpoke, ki so bile dolgo skrite. Prijateljstvo z Marjeto, ki je trajalo več kot trideset let, se je v enem večeru spremenilo v hladno tišino in zamere. Zdaj se sprašujem, ali lahko sploh še kdaj popravimo, kar je bilo uničeno.
Vse se je začelo z javno sramoto na družinski zabavi, ko sem prvič rekla “ne” in me je to skoraj zlomilo. Potem je v moje življenje prišla psička iz zavetišča in me prisilila v odločitve, ki jih nisem mogla več vzeti nazaj. Danes še vedno ne vem, kje je meja med dolžnostjo in samouničenjem, vem pa, da me je ona naučila dihati spet.
Ko sem spoznal Viktorijo, sem verjel, da sem našel svojo sorodno dušo, a nisem vedel, da bo njena mama Cvetka postala največji izziv najine zveze. Vsak obisk pri njej je bil kot hoja po minskem polju, polnem napetosti, prikritih opazk in neizrečenih pričakovanj. Šele skozi boleče izkušnje sem začel razumevati vse tiste šale o taščah, ki so mi bile prej popolnoma tuje.
V eni sami noči se mi je življenje zlomilo, ko sem ugotovila, da me je mož izdal, in sem ostala sama z občutkom, da nisem več varna niti v lastnem bloku. Potem je v moje roke prišla psička, ki je zahtevala odgovornost, ko sem sama komaj dihala, in zaradi nje sem sprejela odločitve, ki jih ne morem več vzeti nazaj. To je moja zgodba o izgorelosti, sramu, birokraciji in o tem, kako me je en lajež prisilil, da sem se vrnila k sebi.
V tej zgodbi opisujem svojo bolečo izkušnjo, ko me snaha Ana obtoži, da rušim njen zakon z mojim sinom Matejem. V svoji nemoči in osamljenosti se sprašujem, ali sem kot mati naredila napako, ker sem imela samo enega otroka, in kako naj najdem svoje mesto v družini, ki me zavrača. Zgodba odpira vprašanja o odnosih med taščami in snahami v Sloveniji ter o tem, kako težko je najti ravnovesje med ljubeznijo do sina in spoštovanjem njegove nove družine.
V tistem trenutku sem lovila psa po mokrih stopnicah, z rokami lepljivimi od krvi, in nisem vedela, ali bom pravočasno prišla do pomoči. Po ločitvi me je razjedala izgorelost in občutek, da sem se vsem razdala, zase pa ostala prazna, dokler ni pes začel spreminjati mojih odločitev. To je zgodba o tem, kako me je ena nepričakovana odgovornost prisilila, da sem se prvič po dolgem času rešila tudi sama.
Pet let nazaj sva z možem Blažem posodila njegovim staršem velik znesek, ki sva ga dolgo varčevala za prihodnost najine hčerke Lare. Danes mi Blaž mirno predlaga, naj pozabiva na dolg, kot da je to nekaj samoumevnega, a v meni vre jeza in občutek izdaje. Ali je družinska lojalnost res pomembnejša od pravičnosti in spoštovanja lastnih meja?
Vse se je začelo tistega večera, ko je mož, Andrej, brez besed postavil na mizo račun za elektriko in rekel, da bomo odslej jedli samo testenine. Otroka sta me nemo pogledala, jaz pa sem v sebi začutila, kako me tišina in varčevanje dušita. Moja zgodba je o tem, kako sem iskala svoj glas v družini, kjer je vsak pogovor o denarju lahko sprožil nevihto.
Še vedno čutim, kako mi je pes z zobmi vlekel rokav, ko sem na stopnišču bloka zagledal kri in zaslišal sireno. Takrat sem bil že do vratu v kreditu, ki sem ga vzel zaradi mamine “operacije”, in nisem več zaupal nikomur. A prav ta pes je z vsako sprehajalno rutino, vsakim ugrizom v moje stare navade in z enim skoraj usodnim večerom preusmeril moje življenje.
Moj svet se je sesul, ko je mož po tridesetih letih tiho zaprl vrata za sabo. Ostala sem sama v tišini, ki je bila glasnejša od vsakega prepira, in se spraševala, kdo sem brez njega. To je zgodba o bolečini, osamljenosti in iskanju novega smisla v praznem stanovanju in še bolj praznem srcu.
Vse se je začelo z enim stavkom moje tašče in z mojim molkom, ki me je dušil bolj kot utrujenost. Potem je v moje življenje nepričakovano stopil pes, ki me je prisilil v odločitve, pred katerimi sem bežala, in me dobesedno potegnil iz najhujšega. Danes se še vedno sprašujem, ali bi brez njega sploh ostala živa in ali se od družine res da pobegniti.
Od trenutka, ko sem stopila v dvorano, sem vedela, da bo bratova poroka zame nočna mora. Namesto da bi praznovala, sem postala služkinja lastni družini, dokler ni prišel moj fant in razkril skrivnost, ki je razklala našo družino. Tisti dan sem izgubila iluzije, a našla pogum, da končno spregovorim.
