Ko bratu nisem hotela za štiri dni prevzeti otrok, me je mama označila za sebično. Nihče pa ni vprašal, zakaj ne zmorem več.
Bratu sem že vnaprej povedala, da ne morem več paziti njegovih otrok, potem pa se je z njima vseeno pojavil pred mojimi vrati. Ko sem vztrajala pri svojem, sem za mamo nenadoma postala sebična hči, ki je pozabila na družino. Najbolj me je bolelo spoznanje, da moje izčrpanosti niso jemali resno, dokler sem še zmogla ustreči vsem.