Moje ime je Tina in nikoli si nisem mislila, da bom postavljena pred tako bolečo izbiro: ali sprejmem, da je možova mama vedno na prvem mestu, ali pa se borim za najino ljubezen. Ko je tašča, gospa Marija, zbolela, se je vse v naši družini obrnilo na glavo. To je moja zgodba o samoti, ljubosumju in iskanju same sebe med družinskimi dolžnostmi in ljubeznijo.
Sem Ana iz Celja, mama dveh odraslih hčera, ki sta po moževi smrti še dolgo ostali z mano v stanovanju. Po letih tihega nerazumevanja in vsakodnevnih napetosti sem bila prisiljena zahtevati, da odideta – v trenutku, ko sem mislila, da bom ostala popolnoma sama, je v moje življenje vstopil pes Bino. Ta zgodba je o krivdi, samoti, upanju in o tem, kako štirinožec lahko spremeni tvoje srce in odnose, tudi ko je vse videti izgubljeno.
Moje ime je Zuzana in nikoli si nisem mislila, da bom morala zaklepati lastna vrata pred svojo taščo. Z možem Juretom sva zamenjala ključavnice, da bi njegova mama, gospa Marjeta, prenehala vdirati v najino življenje in rušiti najin zakon. To je zgodba o mejah, bolečini in boju za lastno srečo v slovenski družini.
Vedno sem bila Mirela, tista ‚drugačna‘ v bloku v Ljubljani, in tudi moj sin je velikokrat slišal, da zagotovo nisem njegova mama. Ko so me v Mercatorju zamenjali za njegovo varuško, sem se sesula. Nisem si mislila, da bo prav majhna potepuška psička spremenila moje življenje in me naučila sprejemanja, ko sem izgubila vero vase.
Moja sestra me je kot otroka rešila iz požara in od takrat vsako leto praznujemo moj drugi rojstni dan. Letos pa me je njen mož, uspešen podjetnik, povabil na pogovor, ki je odprl stare rane in razkril družinske skrivnosti. Ta dogodek je za vedno spremenil naše odnose in me prisilil, da se soočim z resnico, ki sem jo dolgo potiskala stran.
Po ločitvi sem ostala sama v bloku v Šiški in verjela, da so zame odnosi končani. Vse se je spremenilo, ko je pred mojimi vrati v snegu ležala premočena, tresoča se psička. Zaradi nje sem morala sprejeti tri odločitve, ki so mi obrnile življenje na glavo.
Ko sem prvič stopila na našo novo parcelo na obrobju Ljubljane, sem bila preplavljena z navdušenjem in strahom. Z možem sva dolgo sanjala o svoji hiši, a ko sva končno našla popoln košček zemlje, sem naredila napako, ki še danes boli: prijateljev nisem povabila, da bi delila to srečo. Zdaj, ko gledam nazaj, se sprašujem, ali sem s tem izgubila več, kot sem si predstavljala.
Tiste noči, ko je veter tulil in dež neusmiljeno tolkel po oknih, sem v temi našla dečka, ki je drgetal od mraza in strahu. Nisem vedela, da bo moj svet razklal še en prihod, ki bo razkril stare rane in me prisilil, da se soočim z resnico, ki sem jo zakopala globoko vase. To je zgodba o ljubezni, izgubi in pogumu, da odprem vrata preteklosti, čeprav me je bilo tega najbolj strah.
Nekega večera sem v mrzlem dežju stekla za psom, ki ga je zbil avto pred mojim blokom v Ljubljani. Vse življenje sem zaupala ljudem, potem pa me je izdaja znotraj družine sesula – a prav ta brezdomec, s krvjo na šapah in vonjem po mokrem listju, mi je pokazal, kaj pomeni zvestoba. Zaradi njega sem morala sprejeti tri odločitve, ki so mi za vedno spremenile življenje.
Prodali so me kot staro omaro, ker sem bila v očeh družine ničvredna. V majhni haloški vasi sem srečala moškega, ki so ga vsi imeli za čudaka, a prav on mi je pomagal najti sebe. To je moja zgodba o preživetju, iskanju resnice in o tem, kako vstati, ko te vsi že odpišejo.
Morala sem stisniti Rexovo rano, ker je kri tekla preveč močno, da bi lahko še odlašala. Nisem si mislila, da bo prav ta pes, ki ga sprva nisem želela niti pogledati, postal moj rešitelj in največja preizkušnja mojega življenja. Zaradi njega sem se morala odločiti, kdo sem, komu lahko zaupam in ali sploh še verjamem v bližino.
Moje ime je Tjaša Novak in vedno sem verjela, da z mamo drživa skupaj, še posebej po očetovi smrti. Ko sem ugotovila, da moja pomoč ni bila namenjena njenemu zdravju, ampak njeni odvisnosti, se mi je svet sesul. To je zgodba o izdaji, bolečini in iskanju novega zaupanja v svetu, kjer so maske pogosto debelejše, kot si mislimo.
