Moje ime je Tjaša in tisti večer, ko mi je mama rekla, da nisem več del naše družine, se mi je svet sesul. Preplavili so me občutki osamljenosti, jeze in neskončnega iskanja novega smisla pripadnosti. Še danes se sprašujem, kaj v resnici pomeni biti družina.
Ob petih zjutraj sem stala na hladnih ploščicah stopnišča, z roko okrvavljeno od raztrganega povodca, in nisem vedela, ali bo policija prišla po mene ali po njega. Po letih tujine sem se vrnila v Ljubljano, da bi bila spet mama, a doma so me čakali tišina, sodbe in otrok, ki me je gledal kot tujko. Ta pes mi ni rešil ugleda, mi je pa rešil življenje in me prisilil v tri odločitve, ki jih ne morem več vzeti nazaj.
V trenutku, ko sem odprl vrata in zagledal Marka, sem vedel, da se mi bo življenje za vedno spremenilo. Po skoraj štirih desetletjih iskanja, upanja in obžalovanja sem končno stal pred svojim sinom, ki so mi ga odvzeli, ko sem bil še mlad in nemočen. Ta zgodba je o bolečini, izgubi in upanju, ki nikoli ne umre.
Nikoli si nisem mislila, da bom še kdaj občutila metuljčke v trebuhu. Po smrti moža sem se zaprla vase in življenje je postalo le še niz ponavljajočih se dni, dokler ni v mojo rutino vstopil nekdo, ki mi je pokazal, da je sreča mogoča tudi v jeseni življenja. Zdaj se sprašujem, ali si sploh zaslužim to novo priložnost in ali bom imela pogum, da ji sledim.
Moje življenje se je v trenutku obrnilo na glavo, ko mi je mož v kuhinji mirno povedal, da je zaljubljen v mlajšo sodelavko. Po mesecu dni se je vrnil, ker je ugotovil, da življenje z njo ni pravljica, ampak nenehna zabava in prazna miza. Še danes se sprašujem, ali lahko človek res začne znova, ko se enkrat vse tako tiho in boleče zlomi.
V trenutku, ko sem izvedela, da je babica v bolnišnici, se mi je svet sesul. V tej zgodbi opisujem, kako sem se skozi molitev in vero borila z negotovostjo, strahom in družinskimi konflikti, ki so izbruhnili ob babičini bolezni. Moja izpoved je iskrena, čustvena in polna slovenskih vsakdanjih trenutkov, ki jih bo vsak prepoznal.
Moje ime je Irena in nikoli si nisem mislila, da bo ena oporoka raztrgala vse, kar sem gradila. Ko sva z možem Markom nepričakovano podedovala hišo od stare sosede, se je začel pekel – njena družina naju je obtožila kraje, naši sorodniki pa so se začeli obračati stran. To je zgodba o tem, kako denar lahko uniči odnose, in o tem, ali je mogoče najti mir, ko te vsi vidijo kot sovražnika.
Vse se je začelo tistega večera, ko je na videz običajna večerja pri tašči razkrila, kako krhko je lahko zaupanje v družini. Medtem ko sem sedela med možem, taščo in tastom, sem se znašla v vrtincu spletk, laži in pritiskov, ki so me prisilili, da sem se vprašala, kdo sem in komu sploh še lahko zaupam. To je zgodba o tem, kako sem skoraj izgubila sebe – in kako sem se odločila, da se bom borila za svojo resnico.
V Mercatorju sem nepričakovano naletela na svojo nekdanjo najboljšo prijateljico, s katero sva bili nekoč neločljivi. V zadnjem času me je vedno odrivala stran, a tisti trenutek med policami je razkril več, kot sem si želela vedeti. Njena sebičnost in brezbrižnost sta me prisilili, da sem se vprašala, koliko prijateljstva je sploh še ostalo med nama.
V trenutku, ko je moj mož predlagal, da njegova hudo bolna mama pride živet k nama, se mi je svet obrnil na glavo. V tej zgodbi razkrivam svojo notranjo borbo med občutkom dolžnosti, strahom pred izgubo sebe in ljubeznijo, ki je bila na preizkušnji. Sprašujem se, koliko lahko žrtvujemo za družino, preden izgubimo sebe.
Na svoj štirideseti rojstni dan sem spoznala, da sem za svojo družino postala nevidna. Namesto praznovanja sem se utopila v občutku osamljenosti in razočaranja, kar me je prisililo, da sem se poglobila vase in v odnose z najbližjimi. Ta dan je postal prelomnica, ki mi je pokazala, koliko sem sama sebi dolžna.
Ko me je mama poklicala in rekla, da bodo prišli gostje, sem začutila tisti znani vozel v želodcu. Vedno sem se počutila kot tujka v lastni družini, a tokrat sem se odločila, da ne pobegnem. Želela sem se soočiti s preteklostjo in ranami, ki še vedno bolijo, v upanju, da končno najdem svoje mesto.
