družina

Ko sem med zaporo ostala sama z dojenčico in spoznala, da v svojem zakonu živim kot senca

Spomnim se dneva, ko sem z dojenčico v naročju stala sredi kuhinje, neprespana in razbita, moj mož pa me je hladno vprašal, zakaj kosilo še ni na mizi. Takrat sem prvič zares začutila, da v tem zakonu izginjam, medtem ko vsi od mene pričakujejo, da bom nosila dom, otroka in še njegovo slabo voljo. Šele ob pomoči mame in psihoterapije sem si upala priznati, da to ni normalno, in da imam tudi jaz pravico do prostora, glasu in miru.

čustvena manipulacija

Ljubezen do matere ali finančni samomor

Ko se ljubezen do matere spremeni v finančni in čustven upek, kje se začne meja med skrbjo in manipulacijo? Hana se je leta žrtvovala, da bi ugodila mami, a končala je na robu psihičnega zloma. Ali je mogoče postaviti meje, ne da pri tem izgubiš svojo družino?

Duševno zdravje

Ko mi je Taris raztrgal pošto: Pes, ki mi je razblinil nezaupanje do ljudi

Nisem verjela, da lahko pes spremeni človeka, dokler nisem srečala Tarisa. Po ločitvi sem ljudem popolnoma zaprla vrata, toda on je vztrajal, da me spremlja na vsakem koraku. Zaradi njega sem morala znova vzpostaviti stik s sosedo, premisliti o svojem odnosu do bližine in si dovoliti ranljivost – čeprav še danes ne vem, ali sem pripravljena na novo zaupanje.

drama

Ko mi je Timi rešil življenje (pa čeprav tega nisem hotela priznati)

V tisti zimski noči, ko sem na mrzlem hodniku drgetala z roko, polno krvi, mi je nasproti pritekel Timi. Sprva sem ga sprejela le zaradi občutka dolžnosti, a kmalu je postal več kot le pasji sostanovalec – zaradi njega sem prvič po ločitvi stopila v stik z ljudmi in ponovno začutila, da še nisem povsem izgubljena. Danes ne vem, če bi brez njega sploh še obstajala.

družina

Ko mi je pes z nosom odprl vrata, ki jih sama nisem upala

V tistem trenutku sem mislila, da bom omedlela na stopnišču našega bloka v Ljubljani, ko me je moj pes z vso težo potisnil ob ograjo in mi dobesedno rešil sapo. Leta sem živela v izgorelosti in krivdi, dokler ni ta nepričakovani kosmata odgovornost začel spreminjati moje odločitve, odnose in me prisilil, da sem si prvič v življenju postavila meje. Še danes se sprašujem, ali sem bila takrat pogumna ali samo končno utrujena.

Duševno zdravje

Ko sem v bloku v Ljubljani drsela po stopnicah in je pes vlekel krvavo povodec, sem vedela, da se mi življenje spet lomi

V tistem trenutku sem lovila psa po mokrih stopnicah, z rokami lepljivimi od krvi, in nisem vedela, ali bom pravočasno prišla do pomoči. Po ločitvi me je razjedala izgorelost in občutek, da sem se vsem razdala, zase pa ostala prazna, dokler ni pes začel spreminjati mojih odločitev. To je zgodba o tem, kako me je ena nepričakovana odgovornost prisilila, da sem se prvič po dolgem času rešila tudi sama.

Duševno zdravje

Ko sem na hodniku bloka brcnil vrata od kleti in je Zara z gobcem potisnila moj krvav robec nazaj v roko, sem zaslišal sireno policije

Sem Dariusz in to je zgodba o tem, kako me je pes nepričakovano prisilil, da sem se končno ustavil in pogledal, kaj mi dela izgorelost. Zara ni bila le družba; s svojimi dejanji je premaknila moje odločitve, odnose in celo preživetje v trenutku, ko sem bil že nevarno blizu roba. Še danes se sprašujem, ali bi brez nje sploh še imel pogum, da bi prosil za pomoč.

Duševno zdravje

Azt hittem, végre bezárhatom magam a saját életembe, amikor a kutya véres manccsal nekicsapódott az ajtónak

Egy válás utáni csendben éltem Ljubljanában, amikor egy idegen kutya betört a napjaimba, és a felelősség olyan döntésekbe kényszerített, amiket nem lehet visszacsinálni. A testem fáradt volt, a fejem üres, és mégis ő lett az, aki miatt először kértem segítséget, majd szakítottam a régi életemmel. Amit a kutya miatt elvesztettem és amit miatta visszakaptam, az ma is megkérdőjelezi bennem, mit jelent valakihez hűnek lenni.