družina

Ko sva po izgubi doma pristala pri njegovih starših, sem šele tam zares dojela, koliko lahko družina boli

Še danes slišim, kako je njegova mama v kuhinji s treskom odložila kuhalnico in nama hladno povedala, da zanjo nisva gosta, ampak strošek. Mislila sem, da naju bo skupna stiska zbližala, a so se vrata njihove hiše počasi spremenila v nekaj, kar me je vsak dan bolj dušilo. Ko sva odšla v majhno podnajemniško stanovanje, nisva dobila razkošja, dobila pa sva nazaj dih — in za to sva plačala z odnosom, ki še danes ni zaceljen.

dom

Ko sem iz svojega stanovanja postavila moževe starše, sem izgubila zakon – in prvič po letih zadihala

Stala sem sredi svoje kuhinje, z rokami, razpokanimi od let kuhanja, čiščenja in tihega požiranja besed, ko sem končno rekla, da je dovolj. Moje stanovanje je bilo na papirju moje, v resnici pa sem v njem leta živela kot služkinja za moževe starše in kot žena moškemu, ki si ni upal izbrati. Ko sem zahtevala mir in svoj prostor, sem izgubila zakon, ampak prvič po dolgih letih sem dobila nazaj sebe.