Ob petih zjutraj sem stala na hladnih ploščicah stopnišča, z roko okrvavljeno od raztrganega povodca, in nisem vedela, ali bo policija prišla po mene ali po njega. Po letih tujine sem se vrnila v Ljubljano, da bi bila spet mama, a doma so me čakali tišina, sodbe in otrok, ki me je gledal kot tujko. Ta pes mi ni rešil ugleda, mi je pa rešil življenje in me prisilil v tri odločitve, ki jih ne morem več vzeti nazaj.