Sedela sem za mizo, ko je moževa mama pred vsemi začela šteti moje napake, od nepospravljenih krožnikov do večerje, ki ni bila na mizi ob pravi uri. Dolgo sem požirala pripombe in skušala ohraniti mir, dokler ni en družinski prepir raztrgal še tistega malo miru, ki smo ga imeli doma. Potem je moj mož prvič resno stopil na mojo stran, in iz nečesa zelo majhnega je prišel prvi znak, da se mogoče vendarle lahko naučimo živeti drugače.