Stara sem šestdeset let in živim sama v hiši, ki sva jo z možem zgradila z lastnimi rokami. Moja družina se zanima le za dediščino, ne pa zame, zato sem se odločila, da jim ne bom dovolila, da bi me izkoriščali. To je zgodba o moji bolečini, pogumu in zadnji veliki odločitvi.
Vedno sem bila samostojna in varčna, a življenje s moževo družino me je naučilo, kaj pomeni biti izdan. Ko so tast in tašča hišo prepisali na moževo mlajšo sestro, sem se počutila ponižano in izdano. Od takrat ne morem več pogledati nazaj brez grenkobe, a se sprašujem, ali sem ravnala prav.
Tistega večera me je tašča pred vsemi ponižala in me izgnala z družinske večerje, ne da bi vedela, da sem prav jaz lastnica restavracije. V družini svojega moža sem se vedno počutila kot tujec, a tokrat sem morala razkriti resnico o sebi. Zgodba o tem, kako težko je biti sprejet, če ne ustrezaš pričakovanjem drugih.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem morala sprejeti odločitev, ki je razklala mojo družino – oče je šel v dom za ostarele. Od takrat me spremljajo tišina, očitki in neizmerna krivda. Vsak večer se sprašujem, ali sem ravnala prav, in iščem razumevanje, ki ga ni.
Tistega večera me je tašča pred vsemi ponižala in me izgnala z družinske večerje, ne da bi vedela, da sem prav jaz lastnica restavracije. V družini svojega moža sem se vedno počutila kot tujec, a tokrat sem morala razkriti resnico o sebi. Zgodba o tem, kako težko je biti sprejet, če ne ustrezaš pričakovanjem drugih.
Kot otrok sem opazovala, kako je sosedova deklica, Tjaša, vsak dan tiho prihajala k nam, lačna in žalostna. Moja mama ji je skrivaj pomagala, a o revščini in bolečini v naši vasi nihče ni govoril. Danes, ko sem odrasla, se sprašujem, ali sem bila tudi jaz del te tišine in ali bi lahko naredila več.
Nekega jutra me je svekrva z eno samo hladno povedjo izgnala iz doma, ki sem ga gradila z možem Markom. Namesto da bi stal ob meni, je izbral svojo mamo. To je zgodba o tem, kako sem se v bolečini in izdaji borila za svojo vrednost in novo upanje.
Moje ime je Tanja in sem mama dveh otrok iz dveh zakonov. Ko sem opazila, da tradicije mojega sedanjega moža prizadenejo mojo hčerko iz prvega zakona, sem se znašla v vrtincu nemoči, krivde in notranjih bojev. To je zgodba o moji borbi za pravičnost, zaščito otrok in iskanju poguma, da postavim meje tudi tistim, ki jih imam rada.
Vse se je spremenilo v eni noči, ko je moja hči pristala v bolnišnici, žena pa je izginila brez sledu. Takrat sem odkril resnico, ki je razbila moje predstave o družini in o meni samem. Danes vem, da družina ni le kri, ampak pogum, da ostaneš, ko se vse podira.
Moje skrbno načrtovane počitnice z družino na slovenski obali so se spremenile v čustveni vihar, ko je nepričakovano prišla mama. Med prepiri, starimi ranami in vprašanjem, ali lahko končno postavim svojo družino na prvo mesto, sem se morala soočiti sama s sabo. To je zgodba o poletju, ko je bilo vse na kocki.
Pred dvema letoma sva z možem Matejem sprejela odločitev, ki je za vedno spremenila našo družino. V želji, da bi otrokom omogočila boljše življenje, sva vzela kredit in jih za nekaj mesecev poslala k moji mami na podeželje. Danes, ko gledam sina, ki joka po telefonu in me sprašuje, kdaj se bomo spet vsi skupaj smejali, se sprašujem, ali sva res izbrala pravo pot.
V trenutku, ko mi je babica Marija povedala, da je hišo prepisala na nekoga drugega, se mi je svet obrnil na glavo. Vsa leta sem bila ob njej, medtem ko je moj brat Rok užival privilegije in pozornost staršev. Zdaj pa se moram soočiti z resnico o družinskih odnosih, zvestobi in tem, kaj v resnici pomeni dom.
