Ko sem po še eni nočni izmeni prišla domov, sem v lastni kuhinji počila, ker nisem zmogla več nositi cele družine sama. Leta sem delala kot medicinska sestra v izmenah, medtem ko je mož ostajal brez službe, brez prave volje in brez topline do mene. Na koncu sem morala izbrati sebe, svoje duševno zdravje in mir, čeprav me je ta odločitev bolela bolj, kot sem si kdaj priznala.
Odraščala sem brez materinske topline in spoznala, kako boleče je živeti kot opazovalec lastnega življenja. Ko sem se poročila z Romanom, sem mislila, da sem le končno našla svoj dom, a sem namesto tega postala senca njegove preteklosti. Moja zgodba je boleče iskanje ljubezni, sprejetosti in prostora za lasten glas.
Ime mi je Ivana in nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem morala izpustiti roko svoje deklice Eve. V bolniški sobi, obdani s šepetom medicinskih sester in tišino, sem sprejela najtežjo odločitev v življenju: dovoliti, da Evini organi rešijo druge otroke. To je zgodba o bolečini, ljubezni in pogumu, za katerega nisem vedela, da ga premorem.
Nikoli si nisem predstavljala, da bo moj lastni sin razbil našo družino zaradi druge ženske. Ostala sem sama in obupana, toda prav njegova bivša žena, Marjeta, mi je ponudila upanje in novo življenje. Zaradi njenega sočutja in poguma sem znova našla smisel, medtem ko sem skušala zaobiti bolečo izdajo lastne krvi.
Sedela sem na klopci v Tivoliju, vsa razrvana in premočena, ko je mimo prišel deček z raztrgano torbo in mi ponudil svoj edini sendvič. Moje ime je Maja Novak in čeprav sem imela vse, kar si človek lahko zaželi, sem bila prazna in sama. Tisti trenutek prijaznosti me je prisilil, da sem se soočila z resnico o sebi, svoji družini in o tem, kaj v življenju res šteje.