Duševno zdravje
Nisem verjela, da bom morala igrati mrtvo, da bom ostala živa – in da me bo pri tem rešil pes

Nisem verjela, da bom morala igrati mrtvo, da bom ostala živa – in da me bo pri tem rešil pes

Tisto novembrsko noč sem v kuhinji ležala pri miru, medtem ko je moj pes z zobmi vlekel moj rokav, da bi me spravil iz krvi in tišine. Po ločitvi sem tonila v osamljenost in se pretvarjala, da zmorem, a on me je z vsakim sprehodom silil v odločitve, ki jih nisem mogla več vzeti nazaj. To je moja zgodba iz Ljubljane, o tem, kako me je pes potisnil v pomoč, v resnico in nazaj med ljudi, ko sem mislila, da sem že izginila.

drama
Nevesta brez gostije: na lastni poroki sem zaradi psa razkrila družinsko skrivnost

Nevesta brez gostije: na lastni poroki sem zaradi psa razkrila družinsko skrivnost

Na dan, ko bi morala samo reči »da«, sem v krvavih dlaneh držala povodec in poslušala, kako moj pes težko diha. Namesto slavja so bile mize prazne, jaz pa sem v mikrofon povedala resnico, ki sem jo leta skrivala, ker me je bilo sram in ker sem se bala, da mi nihče ne bo verjel. Ta pes ni bil okrasek moje zgodbe – zaradi njega sem sprejela tri odločitve, ki so mi raztrgale življenje, a mi ga tudi rešile.

družina
Ob petih zjutraj sem v bloku v Šiški držala psa na mokri brisači, ko je po stopnicah odmevalo trkanje policije

Ob petih zjutraj sem v bloku v Šiški držala psa na mokri brisači, ko je po stopnicah odmevalo trkanje policije

Ob petih zjutraj sem se znašla na hodniku našega bloka in z golimi rokami tiščala brisačo na pasji tački, ki je puščala kri. V tistem trenutku sem vedela, da se ne prepiramo več samo o dveh hišah, ampak o tem, kdo bo prevzel odgovornost, ko gre vse narobe. Pes je vstopil v moje življenje kot naključje, potem pa mi je korak za korakom izsilil odločitve, ki jih nisem mogla več vzeti nazaj.

Psi in ljudje
Ob petih zjutraj sem v bloku na Fužinah držala povodec, ko je moj pes z gobca potegnil krvav otroški copatek in začel tuliti pred zaklenjenimi vrati

Ob petih zjutraj sem v bloku na Fužinah držala povodec, ko je moj pes z gobca potegnil krvav otroški copatek in začel tuliti pred zaklenjenimi vrati

Tisto jutro sem sredi hodnika držala psa, ki je našel nekaj, česar ne bi smel, in me prisilil, da sem se končno zbudila iz otopelosti. Nisem bila pripravljena na to, kako hitro lahko ena žival obrne moje odločitve, odnose in celo moje preživetje. To je moja zgodba o izgorelosti, o materinstvu, ki je postalo pretežko, in o psu, ki me ni pustil pasti do konca.

Dog
Ob petih zjutraj pred blokom v Celju sem držala krvavo povodec in čakala, da se sin oglasi

Ob petih zjutraj pred blokom v Celju sem držala krvavo povodec in čakala, da se sin oglasi

Ob petih zjutraj sem stala pred našim blokom v Celju, s povodcem, ki je bil na koncu rdeč od krvi, in z občutkom, da mi nekaj beži iz rok. Pes, ki sem ga komaj poznala, me je prisilil, da sem prvič v življenju priznala, kako globoko me razjeda krivda, ker sem se vmešala v zakon svojega sina. Danes vem, da me ni spremenil z lepimi besedami, ampak z mokrim smrčkom, težo telesa ob mojem kolenu in odločitvami, ki jih ne morem več vzeti nazaj.

družina
Ob petih zjutraj na stopnišču bloka v Šiški me je pes zgrabil za rokav, ko so policisti trkali na vrata

Ob petih zjutraj na stopnišču bloka v Šiški me je pes zgrabil za rokav, ko so policisti trkali na vrata

Ob petih zjutraj sem stala na hladnih ploščicah stopnišča, z roko okrvavljeno od raztrganega povodca, in nisem vedela, ali bo policija prišla po mene ali po njega. Po letih tujine sem se vrnila v Ljubljano, da bi bila spet mama, a doma so me čakali tišina, sodbe in otrok, ki me je gledal kot tujko. Ta pes mi ni rešil ugleda, mi je pa rešil življenje in me prisilil v tri odločitve, ki jih ne morem več vzeti nazaj.