Ljubezen po šestdesetem: Ali sem res naivna, ker si upam biti srečna?

Ljubezen po šestdesetem: Ali sem res naivna, ker si upam biti srečna?

V zgodbi opisujem, kako sem se po smrti moža dolgo borila z osamljenostjo, dokler nisem nepričakovano spoznala novo ljubezen. Moji otroci in prijatelji so me zaradi tega obsojali in dvomili v moje odločitve, kar me je globoko prizadelo. Zgodba je iskrena izpoved o pogumu, da sledim svojemu srcu, kljub predsodkom in bolečini.

Ko sem izgubila sina: Zgodba o materi, snahi in razpadu družine

Ko sem izgubila sina: Zgodba o materi, snahi in razpadu družine

Moje ime je Marija in v tej zgodbi opisujem, kako sem izgubila stik s svojim sinom Matejem zaradi zapletenega odnosa z njegovo ženo, Petro. Vse se je začelo z enim samim nesporazumom, ki je prerasel v globoko bolečino in osamljenost. Zdaj se sprašujem, ali sem res izgubila svojega sina za vedno ali pa obstaja še upanje za spravo.

Cesta, ki ni vodila nikamor: Zgodba Marije in njenih otrok na robu vasi

Cesta, ki ni vodila nikamor: Zgodba Marije in njenih otrok na robu vasi

Vse se je spremenilo tistega dne, ko je moj mož Peter odšel in me pustil samo z otrokoma v stari, razpadajoči hiši na koncu vasi. Bojevala sem se z občutki krivde, strahu in brezupa, a sem morala najti moč zaradi svojih otrok. To je zgodba o iskanju novega začetka, kjer pa smo namesto sreče našli le nove preizkušnje.

Ko je mož odšel na službeno pot, me je tašča vrgla iz hiše – Izpoved Slovenke

Ko je mož odšel na službeno pot, me je tašča vrgla iz hiše – Izpoved Slovenke

Nekega deževnega večera me je tašča, medtem ko je bil moj mož na službeni poti, dobesedno nagnala iz skupnega doma. V meni so se prebudili občutki izdaje, osamljenosti in vprašanja o tem, kaj sploh pomeni pripadati družini. Ta zgodba je moje iskanje lastnega glasu in poguma v svetu, kjer so družinske vezi pogosto bolj zapletene kot si upamo priznati.

Ko srce ostane samo: Zgodba o moji sestri in izgubljeni družini

Ko srce ostane samo: Zgodba o moji sestri in izgubljeni družini

Moja sestra Sanja je vse življenje žrtvovala za svoje otroke, a ko je zbolela, so jo pustili samo. Opazujem njeno bolečino in nemoč ter se sprašujem, kako smo kot družina in družba lahko dopustili, da ljubezen ostane neodgovorjena. Ta zgodba je moj krik in prošnja po razmisleku o tem, kaj pomeni biti družina.