Ne grem več k tahti: leta sem bila tiho, dokler nisem nekega nedeljskega kosila razpadla pred možem

Dolga leta sem hodila na družinska kosila k moževi tahti in se pretvarjala, da zmorem, čeprav sem se vsakič vrnila domov manjša, tišja in bolj izčrpana. Ko sem končno rekla, da ne grem več, se ni zlomil samo navidezni mir v družini, ampak tudi moj zakon, ker je moral mož prvič zares slišati, kaj mi njegova tišina dela. Ta odločitev me je skoraj stala vsega, a na koncu sem prvič po dolgih letih začutila, da imam v lastnem življenju sploh še kak glas.

Ko se je moževa mama preselila v najino dvosobno stanovanje v Ljubljani, sem skoraj izgubila zakon, mir in samo sebe

Nikoli ne bom pozabila večera, ko je v naši kuhinji počilo in sem prvič na glas povedala, da tako ne moremo več živeti. Živela sem med možem, otrokom in taščo v majhnem ljubljanskem bloku, kjer so se očitki, sram zaradi brezposelnosti in vmešavanje v vzgojo počasi zajedli v vsak naš dan. Ko sva z možem končno postavila meje, sem prvič po dolgem času začutila, da mogoče še nisva zamudila priložnosti, da rešiva družino.