Ko je moja hči pri blagajni pogledala v tla, sem dojela, da ji z molkom uničujem prihodnost

Nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem pri blagajni videla svojo hčer, kako je očeta tiho prosila za navadno stvar, kot da nima pravice niti do želje. Takrat me je zadelo, da ne živim samo jaz v njegovem finančnem nadzoru, ampak da v to tiho odvisnost potiskam tudi njo. Zato sem začela na skrivaj delati dodatne ure in prvič v življenju tvegala odprt spopad za svojo svobodo.

Ko je mož ostal brez službe, me je najbolj zlomilo to, da me ni potolkla revščina, ampak hladnost moje lastne mame

Še danes slišim, kako je mama v kuhinji postavila skodelico na pult in mi brez trohice topline rekla, da sva ji z možem postala breme. Ko je Rok izgubil službo, sem mislila, da naju bo najbolj bolel minus na računu, a naju je skoraj bolj uničil sram, tišina in občutek, da nimava več kam. Vseeno sva se počasi pobrala z dodatnim delom, odrekanjem in prihranki, ampak odnosi, ki so takrat počili, niso nikoli več čisto isti.