Ko je mož ostal brez službe, sem prvič na glas rekla, da v tem zakonu že dolgo nosim vse sama

Stala sem sredi kuhinje, z računom za elektriko v eni roki in zvezkom za šolske stroške v drugi, medtem ko mi je mož spet očital, da premalo prispevam. Najbolj me je bolelo to, da sem delala polni delovni čas, skrbela za otroka, kuhala, prala in nosila ves nevidni del družine, on pa je videl samo številke na mojem računu. Ko je ostal brez službe, se nama ni sesul samo proračun, ampak tudi vse, kar sva si leta lagala o podpori, partnerstvu in tem, kdo od naju v resnici drži pokonci ta dom.

Ko se je moževa mama preselila v najino dvosobno stanovanje v Ljubljani, sem skoraj izgubila zakon, mir in samo sebe

Nikoli ne bom pozabila večera, ko je v naši kuhinji počilo in sem prvič na glas povedala, da tako ne moremo več živeti. Živela sem med možem, otrokom in taščo v majhnem ljubljanskem bloku, kjer so se očitki, sram zaradi brezposelnosti in vmešavanje v vzgojo počasi zajedli v vsak naš dan. Ko sva z možem končno postavila meje, sem prvič po dolgem času začutila, da mogoče še nisva zamudila priložnosti, da rešiva družino.

Ko sem po nočni izmeni stopila v kuhinjo in dojela, da moj zakon stoji samo še na mojih ramenih

Ko sem po še eni nočni izmeni prišla domov, sem v lastni kuhinji počila, ker nisem zmogla več nositi cele družine sama. Leta sem delala kot medicinska sestra v izmenah, medtem ko je mož ostajal brez službe, brez prave volje in brez topline do mene. Na koncu sem morala izbrati sebe, svoje duševno zdravje in mir, čeprav me je ta odločitev bolela bolj, kot sem si kdaj priznala.