družina

Ko sem odprla bančno aplikacijo in dojela, da ne živim z možem, ampak z breznom

Ko sem tisti večer po šihtu stala v kuhinji s premočeno vrečko iz trgovine v roki, sem prvič na glas rekla, da tega ne zmorem več. Leta sem sama nosila stroške stanovanja, hrane, njegovih cigaret, njegovih obljub in še potreb njegove hčerke, medtem ko je on sedel doma in se delal, da je moja utrujenost nekaj samoumevnega. Zdaj sem ujeta med strah pred razhodom in občutkom, da sem v lastnem domu postala bankomat, kuharica in senca.

družina

Ko je mož ostal brez službe, sem prvič na glas rekla, da v tem zakonu že dolgo nosim vse sama

Stala sem sredi kuhinje, z računom za elektriko v eni roki in zvezkom za šolske stroške v drugi, medtem ko mi je mož spet očital, da premalo prispevam. Najbolj me je bolelo to, da sem delala polni delovni čas, skrbela za otroka, kuhala, prala in nosila ves nevidni del družine, on pa je videl samo številke na mojem računu. Ko je ostal brez službe, se nama ni sesul samo proračun, ampak tudi vse, kar sva si leta lagala o podpori, partnerstvu in tem, kdo od naju v resnici drži pokonci ta dom.

družina

Ko se je moževa mama preselila v najino dvosobno stanovanje v Ljubljani, sem skoraj izgubila zakon, mir in samo sebe

Nikoli ne bom pozabila večera, ko je v naši kuhinji počilo in sem prvič na glas povedala, da tako ne moremo več živeti. Živela sem med možem, otrokom in taščo v majhnem ljubljanskem bloku, kjer so se očitki, sram zaradi brezposelnosti in vmešavanje v vzgojo počasi zajedli v vsak naš dan. Ko sva z možem končno postavila meje, sem prvič po dolgem času začutila, da mogoče še nisva zamudila priložnosti, da rešiva družino.