Sem Zuzana in že deset let vsak dan kuham na novo, ker moj mož Peter ne prenese ostankov. Včasih se vprašam, ali je to res ljubezen ali sem se popolnoma izgubila v žrtvovanju. Moja zgodba je zgodba mnogih slovenskih gospodinj, ki se sprašujejo, kje je meja med skrbjo in izgubo sebe.
V tej zgodbi razkrivam svojo dolgoletno samoto, ki je posledica globokih družinskih ran in nenehnega iskanja lastne vrednosti. Skozi napete pogovore z mamo, spomine na pretekle zveze in vsakodnevne boje v Ljubljani, se sprašujem, ali je mogoče najti srečo brez partnerja. Moja zgodba je povabilo k razmisleku o tem, kaj pomeni biti sam v svetu, kjer je družina še vedno sveta vrednota.
Moje ime je Ivana in na drugem rojstnem dnevu svoje hčerke Lene sem se znašla v središču čustvene nevihte, ko je na vrata potrkala moja bivša tašča Marija. Medtem ko je moj bivši mož Marko popolnoma pozabil na ta dan, je njegova mama vztrajala pri svoji vlogi babice, kar je v moji družini povzročilo napetosti in razprtije. Zgodba raziskuje, kje je meja med preteklostjo in prihodnostjo, ter ali ima bivša tašča pravico do stika z vnukinjo, tudi če to razdvaja mojo družino.
Sem Marija, stara 67 let, in imam eno samo hčer, Nino. Po moževi izdaji sem jo vzgajala sama, zdaj pa me obtožuje, da sem preveč vsiljiva. V sebi čutim praznino, ki je ne znam zapolniti, in se sprašujem, ali je res ljubezen lahko preveč.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko je moja vnukinja Tjaša začela toniti v temo depresije. V najtežjih trenutkih sem se zatekla k veri in molitvi, ki sta mi dali moč, da sem ostala ob njej in naši družini. Ta zgodba je iskren zapis o bolečini, upanju in ljubezni, ki nas je povezala.
Vse se je začelo s telefonskim klicem, ki mi je razbil iluzijo o srečni družini. Med neprespanimi nočmi, kupi računov in moževimi zahtevami sem se borila za svojo vrednost. To je zgodba o izdaji, nevidnem bremenu materinstva in vprašanjih, ki ostanejo, ko zmanjka solz.
Vse se je začelo tistega večera, ko je dedek v sredi dnevne sobe prvič vprašal: ‚Kdo si ti?‘ Od takrat naprej sem se vsak dan borila z njegovim pozabljanjem, družinskimi prepiri in lastnimi dvomi. Skozi to pot sem se naučila, kaj pomeni resnično ljubiti in odpuščati, ter kako težko je nositi breme družinske dediščine.
V trenutku, ko sem zaslišala, da se vrata zaloputnejo, sem vedela, da se je nekaj v naši družini za vedno spremenilo. Moja hči, Nina, je odrasla in želela svojo pot, a jaz in mož nisva znala sprejeti njenih odločitev. Ta zgodba je o tem, kako sem se morala naučiti izpustiti in razumeti, da je dom več kot le streha nad glavo.
Na svoj rojstni dan sem prejela sporočilo, ki mi je v trenutku spremenilo življenje. Medtem ko sem v novi obleki pripravljala večerjo, me je Marko zapustil s hladnim SMS-om. V tej zgodbi razkrivam bolečino, družinske konflikte in iskanje smisla po izdaji.
Moje ime je Ivana in nikoli ne bom pozabila dneva, ko mi je soseda pred Mercatorjem povedala, da babica že tri dni ni jedla. Ta trenutek je v meni sprožil plaz krivde, starih družinskih ran in vprašanj, ki jih nisem hotela slišati. To je zgodba o tem, kako sem med službo, družinskimi prepiri in lastnimi strahovi skušala rešiti, kar je še ostalo od naše družine.
Že leta z možem in sinom živimo v najemniškem stanovanju, sanjamo o svojem domu. Ko mi mama ponudi pomoč za nakup stanovanja, se mi zdi, da se nam bo življenje končno obrnilo na bolje. A mož želi denar nameniti svojemu bolnemu očetu – in znajdem se razpeta med dvema družinama, med upanjem in dolžnostjo.
Moja zgodba se začne na letališču Jožeta Pučnika, kjer sem s hčerko in sinom stala v vrsti za vstop v letalo, medtem ko sta moj mož, Tomaž, in njegova mama že sedela v prvem razredu. Ta trenutek me je prisilil, da sem se zazrla v svoje življenje, v svojo vlogo v družini in v to, koliko sem pripravljena še požreti. Skozi potovanje sem se soočila z mešanico sramu, jeze in odločnosti, ki me je pripeljala do pomembnih odločitev.
