Ko sem krvavih rok iskala Piko pod bloki v Šiški: Kako mi je neznani kuža iztrgal življenje iz primeža izgube
V tisti temi, ko sem skoraj obupala, sem na betonskem parkirišču zatipala mokro, tresoče telo – Pika! Pes, ki sem ga še tri tedne prej na silo sprejela iz zavetišča, mi je z vsakim mrzlim vdihom dokazoval, da kljub vsemu še nisem popolnoma sama. Zaradi nje sem morala prvič po ločitvi resnično izbrati: boriti se ali odnehati.