Dan, ko me je Perun s krvjo zbudil: Kako mi je pes, ki ni bil moj, razbil oklep nezaupanja

Nikoli ne bi pričakovala, da bo pes s hripavim laježem in krvavimi šapami tisti, zaradi katerega bom morala ponovno stopiti v stik z očetom po letih tišine. Po izdaji, ki me je zaznamovala in zaradi katere sem zgradila zid okrog srca, je Perun s svojo trmo in vonjem po dežju pod mojim kavčem odprl vrata stari bolečini. To je zgodba o tem, kako me je navaden mešanec prisilil, da sem znova začela zaupati – čeprav ne za ceno solz ali ponosa.

Pes, ki me je potegnil iz teme: Zgodba iz bloka na Štefanovi ulici

Nekega mrzlega zimskega večera sem z rokami, polnimi krvavih papirnatih brisač, klečala ob mojem starejšem mešancu, ki je nemočno ležal na parketu. V tistem trenutku sem začutila, da sva oba na robu – on zaradi svoje starosti, jaz zaradi izgorelosti in otopelosti, ki sem jo vlekla iz službe domov. Pes, ki sem ga pred leti sprejela iz zavetišča, je postal moj edini zaveznik in razlog, da vsak dan vstanem iz postelje.