Dolga leta sem vsak mesec izročala svojo plačo možu, prepričana, da je to dokaz ljubezni in zaupanja. Šele ko sem začela izgubljati sebe, sem dojela, da sem ujeta v krog nadzora in strahu. To je zgodba o moji poti iz sence v svetlobo, o boju za svojo svobodo in dostojanstvo.
Sem Marija, upokojena učiteljica iz Celja. Po smrti moža so se moji otroci oddaljili, ostala sem sama v praznem stanovanju, čeprav sem jim vse življenje dajala sebe. Zdaj se sprašujem, ali je bila vsa ta žrtev sploh vredna, če na koncu ostaneš sam in pozabljen.
Nikoli si nisem mislila, da bo novica o tretji nosečnosti razdrla moj zakon. Z Markom sva leta gradila dom in vzgajala dva otroka, a ena novica je vse obrnila na glavo. To je moja zgodba o tem, kako sem iz sanj o veliki družini pristala sama, borila za sebe in svoje otroke.
En teden pred najino obletnico sem doživela trenutek, ki mi je za vedno spremenil pogled nase in na svojo vlogo v družini. V tej zgodbi razkrivam, kako sem se počutila nevidno in nepomembno v lastnem domu, ter kako sem se odločila, da bom končno postavila sebe na prvo mesto. Sprašujem se, ali je res naša dolžnost, da ženske vedno žrtvujemo svoje želje za druge.
Tistega nedeljskega popoldneva sem se znašla ujeta med možem in taščo, ko so v zraku letele besede, ki jih ni mogoče vzeti nazaj. V iskanju miru sem se zatekla k molitvi, a dvom in bolečina sta me razjedala še dolgo potem. To je zgodba o tem, kako sem skozi vihar družinskih konfliktov iskala sebe, odpuščanje in novo upanje.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko je moja vnukinja Tjaša začela toniti v temo depresije. V najtežjih trenutkih sem se zatekla k veri in molitvi, ki sta mi dali moč, da sem ostala ob njej in naši družini. Ta zgodba je iskren zapis o bolečini, upanju in ljubezni, ki nas je povezala.
V trenutku, ko sem slišala Markove besede, da potrebuje premor in naj grem z najino hčerko k svojim staršem, se mi je svet sesul. V tej zgodbi razkrivam bolečino, osamljenost in notranji boj, ki sem ga doživljala kot mlada mama, ko sem bila prisiljena zapustiti svoj dom. To je zgodba o iskanju moči v nemoči in o tem, kako pomembno je, da si v družini prisluhnemo.
Sem Ana in nikoli si nisem želela otrok. Moja odločitev je v naši družini in širši skupnosti sprožila val nerazumevanja, obsojanja in tihega prezira. Leta sem se borila med krivdo, željo po svobodi in iskanjem svojega mesta v družbi, kjer je materinstvo skorajda samoumevno.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem k sebi domov sprejela svojo ostarelo mamo. Medtem ko sem želela storiti pravo stvar, sem se znašla ujeta med lastnimi potrebami, družinskimi konflikti in občutkom krivde. Zgodba razkriva bolečino, ljubezen in dvome, ki jih prinese skrb za starša v sodobni Sloveniji.
Sem Jana, žena in mama, ki je leta poskušala držati družino skupaj, a so me mož in otroci počasi potiskali na rob. V tej zgodbi razkrivam bolečino neizgovorjenih besed, vsakdanjih razočaranj in tihega boja za lastno vrednost. To je moj poskus, da najdem odgovore in si povrnem sebe.
Sem Ana in to je zgodba o tem, kako sem v blokovskem naselju Šiške morala sama vzgajati sina, kljub sramu, obsojanju in tihemu trpljenju. Moja družina me je zavrnila, ker nisem sledila njihovim pričakovanjem, in ostala sem sama v boju z vsakdanjimi težavami, revščino in osamljenostjo. To je moja izpoved – moj tihi krik vsem, ki se počutijo sami proti svetu.
Moje ime je Marjeta in pripovedujem, kako sem v času moževe odsotnosti doživela pravi pekel pod streho njegove družine. Ko me je tašča želela izgnati iz hiše, sem se znašla ujeta med strahom, osamljenostjo in jezo, a prav vera in molitev sta mi dali moč, da sem se postavila zase. To je zgodba o bolečini, osebni rasti in iskanju dostojanstva v najbolj temnih trenutkih.
