Nekega mrzlega zimskega večera sem z rokami, polnimi krvavih papirnatih brisač, klečala ob mojem starejšem mešancu, ki je nemočno ležal na parketu. V tistem trenutku sem začutila, da sva oba na robu – on zaradi svoje starosti, jaz zaradi izgorelosti in otopelosti, ki sem jo vlekla iz službe domov. Pes, ki sem ga pred leti sprejela iz zavetišča, je postal moj edini zaveznik in razlog, da vsak dan vstanem iz postelje.