»Saj je samo večerja, kaj pa je to takega?« – Ko sem odločila, da bom možu odprla oči

»Saj je samo večerja, kaj pa je to takega?« – Ko sem odločila, da bom možu odprla oči

V trenutku, ko sem slišala, kako je Marko zamahnil z roko in rekel, da je priprava večerje nekaj povsem preprostega, se mi je v prsih nabralo toliko neizrečenih besed, da sem vedela: tokrat ne bom več tiho. V tej zgodbi opisujem, kako sem se odločila, da mu pokažem, kaj pomeni vsakdanja nevidna skrb za družino in dom. Morda bo kdo v moji zgodbi prepoznal tudi svojo tiho bitko.