V tej zgodbi sem jaz, Sara, ujeta med tišino doma, kjer sta starša še živa, a me nikoli zares nista videla. Oče je bil zasvojen z alkoholom in je mamo pogosto pretepal, mama pa je v svoji nemoči molčala in me pustila samo. Zgodba razkriva, kako lahko prav tisti, ki bi ti morali biti najbližje, postanejo vir najglobljih bolečin in osamljenosti.
Od nekdaj sem bila v naši družini tista, ki je stala v senci brata Mateja. Vsi so ga občudovali, jaz pa sem se borila za drobtinice pozornosti in ljubezni. Ko je mama zbolela, so vsi pričakovali, da bom jaz tista, ki bo prevzela skrb zanjo – a zakaj bi morala, če nikoli nisem bila dovolj dobra zanjo?
Moje ime je Andreja in to je zgodba o tem, kako sem v lastni družini postala nevidna. Ko sem spoznala Marka, sem verjela v pravljice, a življenje v majhnem kraju pri Celju me je naučilo, da so sence zanemarjanja daljše od sončnih žarkov upanja. Medtem ko sem se borila za svojo vrednost, sem počasi izgubljala sebe – in morda tudi vero v ljubezen.
