Stala sem s kovčkom pri vratih, moj mož pa je še vedno trdil, da pretiravam, čeprav je njegova sestra odločala skoraj o vsem v našem domu. Dolgo sem se trudila biti razumna, potrpežljiva in tiha, a sem se v lastnem zakonu počasi izgubila. Šele ko sem odšla, sem prvič zares začutila, da ne rešujem več samo družine, ampak tudi sebe.