Ko sem se preselila v moževo domačo vas, sem mislila, da bom z malo potrpežljivosti našla svoje mesto, a me je tašča iz dneva v dan bolj lomila s pravili, ki jim nisem mogla pripadati. Najhuje ni bilo to, kar je govorila ona, ampak to, da je moj mož ob njej obmolknil in me pustil samo sredi tujega dvorišča, med pogledi sosed in občutkom, da izginjam. Ko sem nekega jutra odšla, sem bila prepričana, da je konec, a naju je prav ta razdalja kasneje pripeljala do novega začetka in drugačnega odnosa, za katerega si nekoč nisem upala verjeti, da je sploh možen.