Vse se je začelo tistega mrzlega zimskega popoldneva, ko je moj mlajši brat Jure v trgovini s tresočim glasom prosil očeta: »Tata, samo en kruh… Obljubim, da ti ga bom nekoč vrnil.« Takrat sem prvič zares začutila, kaj pomeni lakota in kako hitro lahko ponos postane ovira med človekom in preživetjem. Ta trenutek je za vedno zaznamoval našo družino in spremenil odnose v naši vasi.
Tistega dne, ko sem zaslišala besedo ‚rak‘, se je moj svet sesul. Skozi bitko z boleznijo, spopadanje z družino in lastnimi strahovi sem odkrivala moč, za katero nisem vedela, da jo imam. To je zgodba o izgubi, upanju in pogumu, da izgovoriš resnico, tudi ko boli.
Moje ime je Marjeta in dolga leta sem živela v senci moževega alkoholizma, prenašala žaljivke, revščino in obsojanje okolice. Ta zgodba je o moji poti skozi bolečino, sram in strah, pa tudi o tem, kako sem zbrala moč, da sem se borila zase in za svojega sina. Danes, ko gledam v prihodnost, se sprašujem – sem resnično svobodna ali me preteklost še vedno drži za roko?
Na robu obupa, ko so računi grozili, da nas bodo pogoltnili, in je hladilnik sameval prazen, mi je vera ostala zadnja rešilna bilka. Vodim vas skozi neprespane noči, prepire z možem in trenutke, ko sem Boga prosila, naj nam pokaže pot. Naučila sem se, da čudeži pridejo, ko jih najmanj pričakuješ – a le, če ne izgubiš vere.
Moje ime je Dušan in delam kot medicinski brat na nevrološki rehabilitaciji v Ljubljani. Po možganski kapi sem upal, da bo kdo iz družine prišel po mene, a sem ostal sam. To je zgodba o tem, kako so se v naši družini izgubili ljubezen, odgovornost in odpuščanje.
Nihče me ni čakal, nihče me ni pogrešal. Bila sem sama, izgubljena v majhni vasi, kjer so vsi hoteli ubiti divjega konja, ki je bil edini, ki me je razumel. To je zgodba o tem, kako sem našla pogum, da se postavim zase in za tiste, ki jih nihče ne želi.
To je dan, ki naj bi bil najsrečnejši v mojem življenju – rojstvo sina. Namesto veselja me je preplavila osamljenost, strah in bolečina zaradi družinskih sporov, ki so me razjedali od znotraj. Moja zgodba je iskrena izpoved o tem, kako tanko je lahko ločnica med obupom in upanjem.
Pet let živim v bolečini in negotovosti, odkar je moja hči Nina izginila potem, ko je odšla s fantom iz Ljubljane. Vsak dan se borim z ravnodušnostjo policije, molkom sosedov in lastno krivdo. To je zgodba o moji borbi, bolečini in upanju, da bo resnica končno prišla na dan.
Moje ime je Ivana in nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem morala izpustiti roko svoje dveletne hčerke Eme. V bolniški sobi UKC Ljubljana, obdana z nežnimi glasovi medicinskih sester, sem se soočila z najtežjo odločitvijo v življenju – podariti Emičine organe drugim otrokom. Ta zgodba je o bolečini, ljubezni in pogumu, za katerega nisem vedela, da ga premorem.
Prodali so me kot žival, ker so verjeli, da sem neplodna. V treh dneh med slovenskimi gorami je človek, ki so ga vsi imeli za čudaka, razkril najbolj kruto laž in mi vrnil dostojanstvo. To je zgodba o moji bolečini, upanju in resnici, ki je nihče ni hotel videti.
Nekega jutra sem se zbudil v bolnišnici brez rok. V trenutku sem izgubil vse, kar sem imel za samoumevno, a sem moral najti moč, da ostanem oče trem otrokom. Moja pot je polna bolečine, a tudi upanja in novih začetkov.
Moj sin Miha me ni povabil na svojo poroko. V tej boleči zgodbi razkrivam razpoke v najinem odnosu, posledice ločitve in svojo tiho borbo za spravo. To je izpoved o ljubezni, izgubi in upanju, ki nikoli ne umre.
