Ko sem po desetih letih dela v tujini stopila nazaj v Slovenijo, sem verjela, da se bo moje srce končno umirilo, a me je doma pričakal sin, ki mi ni več znal reči mama brez grenkobe. Vse sem naredila zato, da bi preživel, ker naju je njegov oče pustil sama in nehal plačevati preživnino, vendar sem šele ob vrnitvi zares dojela, koliko sem izgubila. Zdaj živim z bolečo resnico, da lahko človek iz ljubezni naredi pravo stvar in vseeno zamudi najpomembnejša leta življenja svojega otroka.