Ko me je mama nosečo vrgla iz hiše, sem mislila, da sem izgubila vse. Leta pozneje mi je priznala resnico, ki mi je obrnila srce na glavo.
Še danes slišim, kako je mama kričala, naj grem iz hiše, ko sem ji povedala, da sem noseča. Sama sem v majhni ljubljanski garsonjeri vzgajala sina, štela evre za vrtec in se učila živeti brez nje. Ko se je po letih tišine vrnila, mi je priznala, da je nekoč doživela skoraj isto, in takrat se je med nama prvič nekaj zares zlomilo in hkrati zacelilo.