Še danes slišim mamin tresoč glas, ko mi je rekla, da moram iz svoje sobe, ker teta nima kam. Dolga leta sem gledala, kako je moja mama vedno znova reševala svojo sestro, medtem ko sem jaz tiho požirala občutek, da zame nikoli ni bilo pravega prostora. Ko sva končno izrekli vse, kar sva si leta zamolčali, naju je to skoraj dokončno raztrgalo – in hkrati prvič odprlo možnost, da si odpustiva.