V tej zgodbi sem jaz, Tjaša, ujeta med bogastvom svojih staršev in lastno željo po samostojnosti. Čeprav bi mi lahko pomagali, vztrajajo, da moram vse doseči sama, kar me pahne v stisko, ko se znajdem na robu izgube stanovanja. Zgodba razkriva družinske konflikte, slovensko realnost in vprašanje, ali je ponos vreden več kot toplina doma.
Pred dvema letoma sem se poročila z ločenim moškim, prepričana, da bova skupaj ustvarila novo, srečno življenje. Zdaj pa se njegova odrasla hči želi preseliti k nama v najino majhno garsonjero in občutek imam, da se mi svet podira. Moram se odločiti, ali bom ostala in se borila za svoj prostor ali pa bom odšla in začela znova.
Živim v hiši, ki sem jo gradila s srcem, a zdaj se počutim kot gostja. Moj sin Matej in njegova žena Petra sta se po izgubi službe preselila k meni, a namesto topline čutim le odtujenost in izgubljam svoje mesto. Vsak dan se borim z vprašanjem, ali naj vztrajam ali odidem.
Sedim na robu postelje, v majhni sobi, kjer se ponoči prepletajo otroški jok, utrujenost in tihe molitve. Moj sin Luka je postal oče, še preden je končal fakulteto, in življenje nas je vse skupaj stisnilo v teh dvajset kvadratov. Vsak dan se sprašujem, ali sem kot mama in babica naredila dovolj – ali pa sem kje na poti zatajila.
Nekega deževnega popoldneva sem stala na hodniku, v rokah držala kovček, in poslušala, kako mi tašča ukazuje, naj se preselim k njej. V sebi sem čutila mešanico strahu, jeze in nemoči, saj sem bila noseča in sem si želela le miru. Ta zgodba je o tem, kako sem se borila za svoje meje, ljubezen in dostojanstvo v tipični slovenski družini.
V trenutku, ko sem predal ključe našega stanovanja svojemu svak, sem verjel, da delam prav. A kmalu so se začele težave, ki so raztrgale našo družino in postavile pod vprašaj vse, kar sem imel za sveto. Zdaj se sprašujem, ali je vredno žrtvovati lastno srečo zaradi družine.
Vse se je začelo tistega deževnega popoldneva, ko je mama mojega moža, gospa Marija, oznanila, da prodaja svoje stanovanje in nas seli v svojo majhno garsonjero. Z možem, Tomažem, sva bila šokirana in nemočna, a Marija ni popuščala. Ta zgodba je o tem, kako lahko ena družinska odločitev zamaje temelje tvojega sveta in te prisili, da se znova najdeš.
Sem Katja in živim z mamo v majhnem stanovanju v Ljubljani. Vse se je spremenilo, ko sta se k nama preselila brat Rok in njegova žena Petra, jaz pa sem nenadoma postala odveč v lastnem domu. To je zgodba o izgubi, družinskih konfliktih in iskanju svojega mesta v svetu, kjer si vedno ‚tisti, ki je ostal‘.
V tej zgodbi sem oče, ki je vse življenje garal in varčeval za svojo hčerko, Nino. Ko sem ji pomagal do stanovanja v Ljubljani, sem verjel, da bo družina vedno na prvem mestu. A ko sem sam ostal brez doma, sem spoznal, kako krhke so vezi in kako težko je sprejeti, da te lastna kri lahko odrine.
V trenutku, ko sem zaslišala, da se vrata zaloputnejo, sem vedela, da se je nekaj v naši družini za vedno spremenilo. Moja hči, Nina, je odrasla in želela svojo pot, a jaz in mož nisva znala sprejeti njenih odločitev. Ta zgodba je o tem, kako sem se morala naučiti izpustiti in razumeti, da je dom več kot le streha nad glavo.
