Nikoli ne bom pozabil tistega dne, ko sem med malico v naši ljubljanski tovarni doživel izdajo, ki me je globoko pretresla. Moj sodelavec Tomaž me je prevaral glede plačila kosila, kar se je sprva zdelo kot nepomembna malenkost, a je v meni odprlo stare rane in dvome o zaupanju med ljudmi. Ta izkušnja me je prisilila, da sem se soočil z lastno naivnostjo in se naučil, kako boleče je, ko te nekdo, ki mu verjameš, pusti na cedilu.
Sem Katja iz Ljubljane. Nekega večera, ko je Jure spet izbral službo namesto najinega odnosa, sem dojela, da sem postala sama sebi tuja. Med prepiri, družinskimi skrivnostmi in tišino sem se morala odločiti: bom izgubila sebe ali se bom znova našla?
Vse se je začelo z navidez nedolžno lažjo sodelavca Mateja glede plačila malice v naši tovarni v Domžalah. Ta drobna prevara me je prisilila, da sem se soočil z lastno naivnostjo in začel dvomiti v iskrenost odnosov na delovnem mestu. Skozi notranje boje in pogovore s sodelavci sem se naučil, kako težko, a nujno je postaviti meje in zaščititi svoje dostojanstvo.
Nekega večera sem mogel več zadržati vprašanja, ki mi je že tedne žrlo dušo: „Kje si dobila to verižico?“ Odgovor moje žene Maje je sprožil plaz dvomov, ki so razgalili vse razpoke najinega zakona. Medtem ko sem se boril z ljubosumjem, nezaupanjem in strahom pred izgubo službe, sem moral ugotoviti, ali lahko ena sama laž reši ali uniči vse, kar sva skupaj zgradila.
Moje ime je Petra in ujeta sem med zahtevami službe ter materinstva, brez podpore lastne mame. Vsak dan znova se borim z občutki krivde, izčrpanosti in dvomom, ali sem lahko dobra mama in hči hkrati. Moja zgodba je iskren vpogled v notranje boje, ki jih doživlja mnogo slovenskih žensk.
Moje ime je Andrej. Leta sem kritiziral svojo ženo Tanjo zaradi njenih kilogramov, dokler se nisem sam znašel v njenem položaju. Ta zgodba je moje priznanje, polno bolečine, sramu in upanja, da se kdaj naučimo gledati globlje od zunanjosti.
