Ko sem mamo, Marijo, pripeljala k sebi v Ljubljano, sem verjela, da delam prav. Toda življenje z njo je razkrilo stare rane in me postavilo pred nemogočo izbiro. Še danes se sprašujem, ali sem ravnala prav ali pa sem jo izdala.
Ko je oče umrl, sem morala sprejeti odločitev, ki je razklala našo družino. Iz hiše sem izgnala njegovo ljubico, kar je povzročilo globoke rane in zamere. Zdaj se sprašujem, ali sem ravnala prav ali pa sem izgubila vse, kar mi je bilo ljubo.
V tej zgodbi sem jaz, Elizabeta, postavljena pred največjo preizkušnjo svojega življenja, ko me lastna družina obtoži nečesa, česar nisem storila. Babica Marija, ki sem ji vedno stala ob strani, se odloči, da bo razkrila resnico, a s tem sproži plaz dogodkov, ki za vedno spremenijo naše odnose. Zgodba razkriva bolečino, dvome in moč odpuščanja v slovenski družini.
V zgodbi opisujem svojo vrnitev v domačo vas po dvajsetih letih, kjer me še vedno preganjajo sence preteklosti in predsodki. Moja mama Barbara me je vzgajala sama, kar je v naši vasi vedno veljalo za sramoto, in čeprav sem upala na spravo, sem naletela na zid tišine in obsojanja. Zgodba razkriva bolečino iskanja pripadnosti in vprašanje, ali se lahko človek kdaj resnično vrne domov.
Na dan svoje poroke sem od babice prejela nasvet, ki mi je ostal v srcu: ‘Ljubezen je vse, kar potrebuješ.’ A skozi leta zakona z Markom sem spoznala, da so preizkušnje, skrbi in neizrečene bolečine močnejše od lepih besed. Moja zgodba je iskren pogled v razpoke zakona, starševstva in iskanja same sebe.
Moje ime je Andreja in to je zgodba o tem, kako sem v lastni družini postala nevidna. Ko sem spoznala Marka, sem verjela v pravljice, a življenje v majhnem kraju pri Celju me je naučilo, da so sence zanemarjanja daljše od sončnih žarkov upanja. Medtem ko sem se borila za svojo vrednost, sem počasi izgubljala sebe – in morda tudi vero v ljubezen.
Na svoj poročni dan sem namesto zaobljub pred vsemi razkrila moževo prevaro. V trenutku se je moj svet sesul, a sem v bolečini našla moč, da povem svojo resnico. Ta zgodba je o izdaji, pogumu in vprašanju, kaj pomeni zares ljubiti sebe.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem izvedela, da me je najboljša prijateljica izdala. V iskanju odgovora sem se zatekla k župniku Janezu, ki mi je s svojimi besedami odprl novo pot razumevanja in odpuščanja. Ta zgodba je moj poskus soočenja z bolečino, iskanja smisla in poguma za nov začetek.
V tej zgodbi sem jaz, Nejc, priden in odgovoren moški, ki ne more razumeti, zakaj dobre ženske vedno izberejo tiste, ki jih ne cenijo. Moje iskanje odgovorov me pripelje do starega modreca v naši vasi, kjer se razkrijejo boleče resnice o ljubezni, izbiri in lastni vrednosti. Zgodba je polna čustev, družinskih konfliktov in notranjih bojev, ki jih doživlja vsak izmed nas.
