Moje ime je Marjeta in že leta se borim z občutkom, da nisem dovolj dobra žena in mama. Vsak dan poslušam kritike od tašče in celo moža, zaradi katerih se počutim kot tujec v lastnem domu. To zgodbo pišem v upanju, da bom našla razumevanje in nasvet – kako naj si povrnem mir in samozavest?
Prodala sem svoj stan in se preselila k sinu in snahi, v upanju, da bom našla toplino družine. Namesto tega sem se znašla v tujem prostoru, kjer sem bila vsak dan bolj osamljena in odrinjena. To je moja zgodba o tem, kako lahko družina postane skupina tujcev pod isto streho.
V trenutku, ko sem izvedela za Matejevo prevaro, se mi je svet sesul. Moja družina je bila tista, ki me je držala pokonci in mi pomagala najti pot do odpuščanja. Zdaj se sprašujem, ali je mogoče resnično pozabiti in znova zaupati.
Pred petnajstimi leti me je mož, Matej, zapustil zaradi druge ženske. Sama sem vzgajala najino hčerko in se borila s finančnimi in čustvenimi stiskami. Zdaj, ko se je Matej vrnil in prosil za pomoč, so se v meni prebudile stare rane in vprašanja o tem, kaj pomeni resnično odpustiti.
V trenutku, ko sem zaslišala vnukinjo, kako šepeta, da me hočejo dati v dom za ostarele, se mi je svet sesul. Namesto veselja ob selitvi v novo stanovanje me je preplavil strah pred izgubo družine in občutek, da sem postala breme lastnim otrokom. V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, notranje boje in upanje, da bom še vedno našla svoje mesto med najbližjimi.
Moja mama, Vera, se je nenadoma odločila, da se preseli k meni, ker ni več zmogla živeti sama. Sprva sem mislila, da gre za šalo, a ko je stala pred vrati z dvema kovčkoma, sem dojela, da se je moje življenje zares obrnilo na glavo. Zdaj, ko poskušam usklajevati svojo družino, službo in mamine potrebe, se sprašujem, kje so meje med dolžnostjo do staršev in pravico do lastne sreče.
Moj mož Matej je vedno sanjal o življenju na podeželju, jaz, rojena Ljubljančanka, pa sem bila navezana na mestni vrvež in domače stanovanje. Njegova obsedenost s selitvijo je postala vir vsakodnevnih prepirov, še posebej po obisku mojih staršev v centru Ljubljane. Ta obisk je spremenil vse – mene, njega in najin zakon.
Sem Jure, oče, ki je bil prepričan, da pozna svojega sina Marka. A ko sem izvedel, da se je v tajnosti poročil, se mi je svet obrnil na glavo. To je zgodba o bolečini, iskanju resnice in upanju, da lahko družina kljub vsemu najde pot do odpuščanja.
Le nekaj ur po rojstvu sina sem na telefonu moža odkrila sporočilo, ki mi je zlomilo srce. Namesto da bi uživala v sreči materinstva, sem se znašla v najhujši bolečini izdaje. To je zgodba o tem, kako sem se spopadla z največjo nevihto svojega življenja.
V trenutku, ko sem izvedela, da nam mama želi pomagati pri nakupu stanovanja, sem začutila upanje, ki ga že dolgo nisem poznala. Toda ko je mož predlagal, da bi denar raje dali njegovemu bolnemu očetu, sem se znašla v boleči dilemi med lastno družino in njegovo. Zgodba o ljubezni, zvestobi in iskanju doma v sodobni Sloveniji.
Že leta živim v senci pričakovanj svojega moža in družine, vsak dan kuham, pospravljam in pozabljam nase. Nekega dne pa v meni nekaj poči in prvič rečem: dovolj je. Zgodba o pogumu, bolečini in iskanju same sebe v tipični slovenski družini.
V trenutku popolne izčrpanosti sem poklicala mamo na pomoč, ne vedoč, da bo ta odločitev za vedno spremenila dinamiko naše družine. Ko sta starša izrazila željo, da bi se za leto dni preselila k nam, sem se znašla razpeta med hvaležnostjo, krivdo in potrebo po lastnem prostoru. Zgodba razkriva notranje boje, družinske konflikte in vprašanje, kako postaviti meje v slovenskem vsakdanu.
