Moje ime je Zoran in to je zgodba o mojem sinu Filipu, o razpadu družinskih vezi, izgubljenih prijateljstvih in nemoči, da bi ga pustil. Vodim vas skozi boleče odločitve, ki sem jih moral sprejeti, skozi osamljenost, ki je sledila, in upanje, ki ga nikoli nisem povsem izgubil. Morda se boste prepoznali v mojem boju ali pa boste imeli drugačno mnenje – zanima me vaš pogled.
V eni sami noči se mi je življenje obrnilo na glavo: mož me je prevaral, sin se mi je odtujil, in vse, kar sem gradila, se je začelo rušiti. Moja zgodba je zgodba o iskanju moči za odpuščanje, pogumu za spremembe in upanju, da lahko iz ruševin ponovno zgradim dom. Sprašujem se, ali bom zmogla odpustiti in najti pot nazaj k sebi v tej slovenski realnosti.
Nekega nevihtnega večera sem z otrokoma pobegnila od moža, upajoč, da bom pri najboljši prijateljici, Nini, našla zavetje. A njen mož, Matej, nas ni želel sprejeti, kar je zamajalo temelje mojega prijateljstva in me prisililo, da se soočim z resnico o sebi in drugih. Zgodba razkriva, kako hitro lahko strah in nezaupanje razdreta tudi najmočnejše vezi.
Moje ime je Ana in danes vam bom povedala, kako sem se znašla ujeta med pričakovanji družine, lastnimi vrednotami in hčerkinimi odločitvami. Ko je moja hči Sara pri dvajsetih želela stopiti v zakon in postati mama, sem se borila z občutki nemoči, strahu in krivde. V tej zgodbi boste začutili bolečino, dvome in upanje matere, ki si želi le najboljše za svojega otroka.
Nekega deževnega večera sem odkrila, da me je mož, ki sem ga ljubila bolj kot vse na svetu, izkoristil zaradi denarja. Moja zgodba je o tem, kako se mi je podrl svet, kako sem se borila z izdajo in kako sem se naučila ponovno zaupati sebi. To je moja resnična izpoved o prevari, družini in o tem, kako vstati po največji bolečini.
Dolga leta sem vsak mesec izročala svojo plačo možu, prepričana, da je to dokaz ljubezni in zaupanja. Šele ko sem začela izgubljati sebe, sem dojela, da sem ujeta v krog nadzora in strahu. To je zgodba o moji poti iz sence v svetlobo, o boju za svojo svobodo in dostojanstvo.
Moje ime je Mojca in to je zgodba o tem, kako sem v enem samem trenutku izgubila vse, kar mi je bilo sveto, in kako sem se morala naučiti ponovno zaupati vase. Po nenadnem izginotju moža, Aleša, sem ostala sama z dvema otrokoma, brez službe in brez opore. To je zgodba o tem, kako sem v najglobljem obupu našla svoj glas in moč za nov začetek.
V tej zgodbi opisujem, kako sva z možem Matjažem v ljubljanskem bloku stkala tesno prijateljstvo s sosedoma, Petro in Andrejem. Naša povezanost je bila tako močna, da smo si delili vsakdanje skrbi in sanje, dokler ni prišlo do nepričakovane izdaje, ki je razdrla vse vezi. Zgodba razkriva bolečino izgubljenega zaupanja, družinske konflikte in iskanje novega začetka.
Moje ime je Matej in nikoli ne bom pozabil dneva, ko sem, izčrpan od vsakdanjih skrbi in pritiskov, pobegnil na Pohorje. Mislil sem, da potrebujem le oddih, a sem s tem skoraj izgubil svojo družino. Ta zgodba je moje priznanje o sebičnosti, bolečini in poti nazaj k tistim, ki jih imam najraje.
Odkar pomnim, je mama, Marija, želela nadzorovati vsak moj korak. Zdaj, ko sem odrasla in imam svojo družino, mož Peter ne razume, zakaj ji ne zaupam ključa našega stanovanja. To je zgodba o tem, kako se borim za svojo svobodo in obenem skušam ohraniti družinsko povezanost.
Sem Marija, upokojena učiteljica iz Celja. Po smrti moža so se moji otroci oddaljili, ostala sem sama v praznem stanovanju, čeprav sem jim vse življenje dajala sebe. Zdaj se sprašujem, ali je bila vsa ta žrtev sploh vredna, če na koncu ostaneš sam in pozabljen.
Moj prihod domov iz porodnišnice s hčerko je bil daleč od sanjskega. Namesto topline in pripravljenega doma me je pričakal kaos, praznina in občutek popolne nemoči. Ta zgodba je moj krik – za vse ženske, ki so se znašle ujete med pričakovanji in kruto resničnostjo.
