Moje ime je Maja in to je zgodba o meni in moji babici Mariji, ženski, ki me je vzgojila, ko sta me starša zapustila. Ko sem jo prosila, naj mi prepiše hišo, sem sprožila plaz starih zamer in družinskih konfliktov, ki so razgalili pravo naravo naših odnosov. V tej izpovedi se sprašujem, kje se konča hvaležnost in začne sebičnost ter kaj v resnici pomeni družina.
Na dan moje poroke z Gabrom njegovih staršev ni bilo. Leta kasneje se sprašujem, ali lahko zacelimo rane, ki jih je povzročil ponos in bolečina. Zgodba o družinskih razkolih, tišini in iskanju sprave v sodobni Sloveniji.
Med napetim nedeljskim kosilom pri tašči sem slišala besede, ki so me prisilile, da izberem med zvestobo možu in zaščito svojih otrok. Od tistega trenutka naprej se je vse spremenilo, v meni pa še vedno odmeva vprašanje, ali sem ravnala prav. To je zgodba o družinskih ranah, ki v Sloveniji pogosto ostanejo skrite za zaprtimi vrati.
Od prvega dne zakona sem vso plačo izročala možu, prepričana, da je to izraz ljubezni. Po letih poniževanja in nadzora sem dojela, da sem izgubila sebe in pogum za življenje. To je moja zgodba o strahu, dvomih in poti do svobode.
Nisem si mislila, da bom kdaj stala ob postelji svojega otroka in se poslavljala. V enem samem večeru se je moj svet sesul, ko je najin sinček nenadoma zbolel in ga ni bilo več mogoče rešiti. Zgodba o bolečini, krivdi in iskanju smisla v svetu, kjer nič več ni tako, kot je bilo.
Po letih garanja in odrekanja sem si končno kupila majhno hišo na robu Ljubljane. Ko sem mislila, da sem za sabo pustila preteklost in začela novo življenje, se je nenadoma pojavil moj bivši mož, ki je v meni prebudil stare rane in dvome. Zdaj se moram odločiti, ali bom dovolila, da mi preteklost znova uniči prihodnost.
Zgradila sem poletno hišico za vnuke, da bi jim pričarala brezskrbne počitnice, a zdaj me hči iz neznanih razlogov izogiba. V tej zgodbi razkrivam bolečino, dvome in družinske konflikte, ki so se razplamteli zaradi neizrečenih besed in starih zamer. Sprašujem se, ali sem kot mama in babica naredila napako ali pa je težava drugje.
Po mamini smrti sem v njenem predalu našla pismo, naslovljeno name. Njegova vsebina mi je razkrila dolgo skrito družinsko skrivnost in me prisilila, da sem se soočila z resnico o svojem otroštvu. Ta zgodba je moj poskus razumevanja, odpuščanja in iskanja novega smisla v življenju.
Moje ime je Julija. Nekega popoldneva me je tašča prisilila, da izberem med lastno srečo in družinskim mirom. To je zgodba o tem, kako sem se skozi solze in prepire naučila postaviti zase, čeprav so vsi pričakovali, da se bom žrtvovala.
V petek sem prvič prosila svojo taščo, gospo Marto, naj pazi na najina otroka. Njen hladen odgovor je razkril stare zamere in me prisilil, da se soočim z resnico o možu Roku in njegovi navezanosti na mamo. To je zgodba o razočaranju, pogumu in o tem, kako lahko družinske vezi postanejo breme – ali rešitev.
Sem Zala in nikoli si nisem mislila, da bom morala pred lastno taščo braniti svoj dom. Njena obsedenost s kontrolo in denarjem je skoraj uničila mojo družino, dokler nisem zbrala poguma in postavila meje. To je zgodba o bolečini, strahu in upanju, da lahko tudi v Sloveniji rečemo ‚dovolj‘ – tudi, če gre za lastno družino.
Zadnji prepir z mojo hčerko me je popolnoma strl. Ne morem več molčati, ker imam občutek, da izgubljam svojo družino, predvsem pa svojo edinko. Vse odkar je poročena z Aljažem, ni več tista Maja, ki sem jo poznala – in to me boli bolj, kot si lahko kdo predstavlja.
