Sedim za mizo in gledam svoje otroke, ki v tišini premikajo žlice po krožnikih. Vse življenje sem se trudila biti dobra mama, a tisti večer je razkril, kako globoke so naše rane in kako malo se v resnici slišimo. To je zgodba o izgubljenih besedah, neizrečenih bolečinah in trenutku, ko se je vse spremenilo.
En teden pred najino obletnico sem doživela trenutek, ki mi je za vedno spremenil pogled nase in na svojo vlogo v družini. V tej zgodbi razkrivam, kako sem se počutila nevidno in nepomembno v lastnem domu, ter kako sem se odločila, da bom končno postavila sebe na prvo mesto. Sprašujem se, ali je res naša dolžnost, da ženske vedno žrtvujemo svoje želje za druge.
Moje ime je Rok in to je zgodba o tem, kako sem zaradi ljubezni do Maje, ženske, ki ni ustrezala družbenim predstavam o lepoti, izgubil prijatelje, skoraj družino, a našel pravo srečo. Najina borba proti predsodkom je dosegla vrhunec na najini poroki, rojstvo najine hčerke Lare pa je vsem pokazalo, da prava ljubezen ne pozna meja. Še danes se sprašujem: koliko nas še vedno živi v strahu pred mnenjem drugih, namesto da bi sledili svojemu srcu?
Vse se je začelo z eno samo, navidez nedolžno opazko mojega moža. Odločila sem se, da mu pokažem, kaj pomeni vsakdanja skrb za družino, ki jo je tako zlahka podcenjeval. Ta odločitev je spremenila najin odnos in mene samo.
Po letih žrtvovanja za svojo družino sem si prvič v življenju dovolila vzeti teden dni samo zase. Namesto razumevanja in podpore sem doživela val očitkov, hladnih pogledov in tihe zamere, ki so me prisilili, da sem se vprašala, ali sem res sebična ali pa je družina pozabila, da sem tudi jaz človek. Ta zgodba je moj iskren poskus najti ravnovesje med ljubeznijo do sebe in dolžnostjo do drugih.
Sem Ana in to je zgodba o tem, kako sem v blokovskem naselju Šiške morala sama vzgajati sina, kljub sramu, obsojanju in tihemu trpljenju. Moja družina me je zavrnila, ker nisem sledila njihovim pričakovanjem, in ostala sem sama v boju z vsakdanjimi težavami, revščino in osamljenostjo. To je moja izpoved – moj tihi krik vsem, ki se počutijo sami proti svetu.
V eni sami večeri sem se soočila z vprašanji o spoštovanju, pričakovanjih in lastni vrednosti. Srečanje z Markom, ki sem ga spoznala prek slovenskega spletnega portala za zmenke, me je prisililo, da sem se zazrla vase in v odnose okoli sebe. Ta zgodba je moj iskren poskus razumeti, kaj v resnici pomeni zaupanje in spoštovanje med dvema človekoma.
Moje življenje je zaznamovala ena sama fotografija iz otroštva, ki je razdelila mojo družino in me prisilila, da se vprašam, kdo sem v resnici. Ko so ljudje ugibali, ali sem na sliki deček ali deklica, so se začela razkrivati dolgo skrita družinska nesoglasja in stereotipi. Ta zgodba je moj poskus, da najdem svoj glas in sprejemanje v svetu, kjer so pričakovanja pogosto močnejša od resnice.
V tej zgodbi opisujem svojo bolečo pot, ko sem kot mati sama vzgajala sina Nejca in si želela zanj le najboljše. Ko mi je povedal, da se želi poročiti z Nino, samohranilko, sem se ustrašila, da ga čaka pretežko življenje, in sem mu nasprotovala. Moja trma in strah sta prinesla posledice, ki jih bom morda obžalovala do konca svojih dni.
Moje ime je Alja. Pri 27 letih sem se zaljubila v Borisa, 82-letnega podjetnika iz Ljubljane. Najina ljubezen je razklala mojo družino, sprožila val govoric in me prisilila, da se vprašam, kaj v življenju res šteje.
