Od trenutka, ko sem izvedela, kaj želi Simon storiti, sem vedela, da se ne bom kar tako predala. Čeprav sva bila zakonca že več kot deset let, sem nenadoma občutila, kako se svet okoli mene podira. V tej zgodbi opisujem svojo borbo, obup in vse tiste težke odločitve, brez katerih danes ne bi bila več ista oseba.
Sem Marija, babica iz majhnega slovenskega mesta, ki se bori za pravico, da bi lahko videla svojo vnukinjo Ano. Po tem, ko mi jo je zet Marko odvzel in me obtožil, da zanjo ne skrbim dovolj dobro, se je moje življenje spremenilo v nočno moro, polno obtožb, sumničenj in bolečine. Vsak dan se sprašujem, ali gre res samo za denar ali pa je v ozadju nekaj veliko globljega, medtem ko gledam, kako se moja družina pred mojimi očmi ruši.
V trenutku, ko sem zaslišala dedkov klic iz spalnice, sem vedela, da bo to še en dolg dan. Skrb za dedka, ki je po padcu ostal priklenjen na posteljo, me izčrpava bolj, kot sem si kdajkoli predstavljala. Včasih se sprašujem, ali sem sploh dovolj dobra vnukinja, čeprav ga imam neizmerno rada.
Moje ime je Ivana in v zadnjem letu sem izgubila vse, kar sem imela za samoumevno – predvsem zaupanje v lastno družino. Moja mama in moj bivši mož, Gregor, sta se nepričakovano povezala proti meni v boju za skrbništvo nad najino hčerko Ano. Vsak dan znova se sprašujem, ali sem res jaz tista, ki je izgubila kompas, ali pa je svet okoli mene postal tako tuj, da v njem ne prepoznam več nikogar.
Vse se je začelo tiste nevihtne noči, ko je moj mož, Dario, predlagal, da najin sin Ivan odide živet k njegovi materi. V meni se je prebudil bes in občutek izdaje, saj sem vedela, da za tem predlogom tiči več kot le skrb. To je zgodba o moji borbi za sina, o družinskih manipulacijah, predsodkih in tihem trpljenju v lastnem domu.
Nekega deževnega večera sem sedela v kuhinji s sinom, medtem ko je moj bivši mož, Peter, še naprej nadzoroval najino življenje, ne da bi prevzel odgovornost ali mi dovolil, da grem naprej. V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, notranje boje in upanje, da bom našla mir in novo srečo za naju z Nejcem. To je pripoved o materinski ljubezni, slovenski realnosti in iskanju poguma za nov začetek.
V trenutku, ko je moj zet Marko odpeljal mojo vnukinjo Elo iz hiše, sem začutil, kot da se mi je svet podrl. Moja hči Petra je nemočno stala ob strani, medtem ko sem se spraševal, ali je res šlo le za nesoglasje glede prehrane ali pa so v ozadju globlji, finančni problemi. V tej zgodbi razkrivam bolečino, dvome in upanje, ki spremljajo slovenske družine v času stisk in nerazumevanja.
Ko sem ostala sama z Lukom po razhodu z Darijem, sem mislila, da sem izgubila vse. A njegova mama Marija je postala moj največji zaveznik in skupaj sva se borili za pravico in srečo mojega sina. Ta zgodba je polna bolečine, upanja in poguma, ki ga najdeš tam, kjer ga najmanj pričakuješ.
