Moje ime je Marija in v tej zgodbi opisujem, kako sem izgubila stik s svojim sinom Matejem zaradi zapletenega odnosa z njegovo ženo, Petro. Vse se je začelo z enim samim nesporazumom, ki je prerasel v globoko bolečino in osamljenost. Zdaj se sprašujem, ali sem res izgubila svojega sina za vedno ali pa obstaja še upanje za spravo.
V tej zgodbi opisujem, kako sem se kot mati soočila z nenavadno reakcijo svojega sina Nejca, ki se je na resno družinsko krizo odzval s smehom in šalami. Skozi napete pogovore, notranje dvome in družinske konflikte sem iskala razloge za njegovo vedenje ter se spraševala, ali sem kot mama naredila dovolj. Zgodba odpira vprašanja o čustveni pismenosti, generacijskih razlikah in tihem trpljenju mladih.
Sem Milena, mama in babica, ki se zadnje leto počuti kot senca v življenju svojega sina Marka in njegove družine. Moja snaha Tanja me drži na distanci, Marko pa molči in se umika, medtem ko jaz iščem svoje mesto med njimi. To je zgodba o bolečini, dvomih, družinskih mejah in vprašanjih, ki mi ne dajo miru.
