Vse se je začelo z maminim pismom, v katerem me je prosila za preživnino. Morala sem se soočiti z bolečimi spomini, občutkom krivde in vprašanjem, ali ji dolgujem več, kot zahteva zakon. To je zgodba o bolečini, iskanju sebe in boju za svojo srečo.
Ko sem zanosila v zadnjem letniku gimnazije, so me starši izgnali iz doma. S Kristjanom sva morala odraslosti pogledati naravnost v oči in si ustvariti življenje iz nič. Po desetih letih, ko sem si zgradila nov dom in družino, so se starši vrnili – tokrat kot tisti, ki potrebujejo pomoč.
Odraščala sem v senci svojega mlajšega brata, ki je bil zaradi bolezni ves čas v središču pozornosti. Ko sem po srednji šoli zapustila dom, mi mama tega ni nikoli oprostila – njene besede in očitki me še danes preganjajo. Zdaj se sprašujem, ali je ljubezen res lahko tako boleča in kje je meja med žrtvovanjem in pravico do lastnega življenja.
Od trenutka, ko sem odprla hladilnik in zagledala praznino, sem vedela, da nekaj v naši družini ni prav. Moj sin Dario, star 32 let, še vedno živi doma, dela na daljavo in se izogiba svetu. Vsak dan se sprašujem, ali sem kot mama kje zgrešila in ali bo našel svojo pot, medtem ko se naše družinsko življenje vse bolj zapleta.
Že od prvega trenutka sem čutila, da nekaj ni prav, a sem dovolila, da drugi odločajo namesto mene. Moja zgodba je prepletena z odpovedanim poročnim dnem, družinskimi spletkami in iskanjem lastnega glasu. Ali je mogoče ljubiti in hkrati ostati zvest samemu sebi?
V tej zgodbi razkrivam, kako sem kot tiha in predana družinska članica postala žrtev pohlepa lastne družine. Ko je moja nečakinja želela prevzeti moj ljubljeni dom, sem se prvič v življenju postavila zase. To je pripoved o bolečini, razočaranju in iskanju lastnega dostojanstva.
V tej zgodbi opisujem, kako sem kot sin postal glavni vir denarja za svoje starše, ki so me čustveno izkoriščali in manipulirali z občutkom krivde. Pripovedujem o notranjih bojih, družinskih konfliktih in trenutku, ko sem moral izbrati med svojo srečo in dolžnostjo do družine. Zgodba se dotika slovenskih realnosti, kot so finančne stiske, družinska pričakovanja in tiha bolečina, ki jo prinaša čustveno izkoriščanje.
V tej zgodbi sem Marija, žena in mama, ki je po štiridesetih letih zakona zbrala pogum in zahtevala ločitev. Mož Jože me je vse življenje jemal za samoumevno, a ko so otroci odrasli in sem ostala sama z njim, sem začutila, da me duši. Zgodba razkriva bolečino, strahove in upanje ženske, ki si na pragu starosti želi končno zaživeti zase.
Moje ime je Marjeta. Po sedemindvajsetih letih zakona me je mož zapustil zaradi mlajše ženske, nato pa se je vrnil, ko je ugotovil, da življenje ni tako, kot si ga je predstavljal. To je zgodba o izdaji, vrnitvi in iskanju lastnega glasu pri petdesetih.
Moje ime je Marija. Po 35 letih zakona sem se odločila za razvezo. Prvič v življenju sem si dovolila izbrati sebe in se vprašati, ali je kdaj prepozno za svobodo.
