Nekega večera sem možu, Borisu, rekla, da ga ne bom več vzdrževala. Ta odločitev je razkrila vse, kar sva leta potiskala pod preprogo: zamere, tišino in izgubljeno bližino. Zdaj se sprašujem, ali je žrtvovanje res vredno uničenja samega sebe.
Moje ime je Ana. Vso življenje sem se razdajala za svoji hčeri, zdaj pa, ko sem prvič izbrala sebe, se je v naši družini razplamtela nevihta. To je zgodba o moji boleči izbiri med materinsko ljubeznijo in pravico do lastne sreče.
Moje življenje se je sesulo v trenutku, ko mi je mož, Gregor, poslal hladno sporočilo in izginil z vsemi prihranki ter mlajšo ljubico. Ostala sem sama, brez vsega, a nisem vedela, da v meni tli moč, ki je še nisem poznala. To je zgodba o izdaji, boju za dostojanstvo in iskanju novega smisla v svetu, ki se je obrnil na glavo.
Sem Jana, najmlajša izmed štirih otrok, vedno tista, ki so jo v naši družini jemali za samoumevno. Ko je mama zbolela, so vsi bratje in sestra pričakovali, da bom jaz prevzela skrb zanjo, čeprav sem bila leta njihova tarča posmeha in brezbrižnosti. Prvič v življenju sem zbrala pogum in se postavila zase – in to je spremenilo vse.
Moje ime je Katarina in dvanajst let sem živela v zakonu z Markom, kjer je denar pomenil vse. Vsakdanji prepiri, poniževanja in izguba samostojnosti so me pripeljali do točke, ko sem morala izbrati: ostanem zaradi otrok ali si povrnem dostojanstvo. To je zgodba o mojem boju za svobodo in ponovno najdenje same sebe.
Od nekdaj sem sanjala o svojem stanovanju, a ko sva s Tomažem končno vselila, je mama začela dvomiti v vsako najino odločitev. Njeni nenehni komentarji in pritiski so me pripeljali do roba, da sem začela dvomiti vase in v najin zakon. Sprašujem se, ali je sploh mogoče biti srečen, če te najbližji ne podpirajo.
V trenutku, ko je tašča odločila o najinem kreditu brez mene, sem dojela, da sem v lastni družini postala tujec. Moja zgodba je zgodba o iskanju glasu in poguma, da zapustim vse, kar sem poznala. Vrnitev k mami ni bila poraz, temveč začetek mojega novega življenja.
Stara sem šestdeset let in živim sama v hiši, ki sva jo z možem zgradila z lastnimi rokami. Moja družina se zanima le za dediščino, ne pa zame, zato sem se odločila, da jim ne bom dovolila, da bi me izkoriščali. To je zgodba o moji bolečini, pogumu in zadnji veliki odločitvi.
Že ob prvem skupnem kosilu z možem Tomažem in njegovo mamo Marijo sem začutila, da bo iskanje najinega prvega doma vse prej kot preprosto. Marija je po moževi smrti postala še bolj prisotna v najinem življenju, njena pomoč pa je imela svojo ceno – izgubo zasebnosti in občutka varnosti. Vsak dan se borim med hvaležnostjo in željo po svobodi, medtem ko se najina družina počasi lomi pod težo njenih pričakovanj.
V tej zgodbi sem jaz, Tjaša, ujeta med bogastvom svojih staršev in lastno željo po samostojnosti. Čeprav bi mi lahko pomagali, vztrajajo, da moram vse doseči sama, kar me pahne v stisko, ko se znajdem na robu izgube stanovanja. Zgodba razkriva družinske konflikte, slovensko realnost in vprašanje, ali je ponos vreden več kot toplina doma.
Sem Emilia. Ko me je mož zapustil z najinim sinom v razpadajoči hiši, sem prvič v življenju morala izbrati med strahom in svobodo. Ta odločitev me je spremenila za vedno.
V tej zgodbi razkrivam svojo notranjo bitko med željo po ljubezni in poroki ter pritiskom sodobne družbe, ki slavi samostojnost. Moja pot je polna dvomov, družinskih konfliktov in iskanja ravnotežja med kariero in osebnim življenjem. Na koncu se vprašam, ali je hrepenenje po bližini res nekaj, česar bi se morala sramovati.
