Nikoli ne bom pozabila tiste noči, ko sem z novorojenim sinom v naročju stala pred vrati, ki so se mi zaprla pred nosom. Šest tednov sem preživljala v strahu, ponižanju in lakoti, dokler nisem zbrala dovolj poguma, da se vrnem in zahtevam svoje. To je zgodba o izdaji, ki me je skoraj zlomila, in o moči, ki sem jo našla v sebi kot mati.
Pred petnajstimi leti me je mož, Matej, zapustil zaradi druge ženske. Sama sem vzgajala najino hčerko in se borila s finančnimi in čustvenimi stiskami. Zdaj, ko se je Matej vrnil in prosil za pomoč, so se v meni prebudile stare rane in vprašanja o tem, kaj pomeni resnično odpustiti.
Ko sem bila stara 42 let, sem morala zaradi dolgov in brezizhodnosti zapustiti svojo dvanajstletno hčerko Evo in oditi delat v Avstrijo. Danes, ko je stara 30 let, mi ne more odpustiti, da sem jo pustila samo v najtežjih letih. V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, krivdo in upanje, da bova nekoč našli pot nazaj druga k drugi.
Moje ime je Mojca in to je zgodba o tem, kako sem v enem samem trenutku izgubila vse, kar mi je bilo sveto, in kako sem se morala naučiti ponovno zaupati vase. Po nenadnem izginotju moža, Aleša, sem ostala sama z dvema otrokoma, brez službe in brez opore. To je zgodba o tem, kako sem v najglobljem obupu našla svoj glas in moč za nov začetek.
V eni sami noči sem zbrala pogum, spakirala kovček in z otrokoma pobegnila od moža, ki je uničil vse, kar sem imela rada. Leta sem se borila s pomanjkanjem, osamljenostjo in nerazumevanjem lastne družine. Danes vem, da se lahko človek pobere tudi iz najglobljega dna – a ali ima vsaka ženska to moč?