Sem Mateja, mati samohranilka iz Maribora. Moja zgodba je prepletena z boja s predsodki, revščino in lastno družino, ki mi je obrnila hrbet. Kljub vsemu sem našla moč, da sem se postavila na noge in svoji hčerki pokazala, da se tudi v najtežjih trenutkih splača verjeti vase.
Sem Ana in to je zgodba o tem, kako sem v blokovskem naselju Šiške morala sama vzgajati sina, kljub sramu, obsojanju in tihemu trpljenju. Moja družina me je zavrnila, ker nisem sledila njihovim pričakovanjem, in ostala sem sama v boju z vsakdanjimi težavami, revščino in osamljenostjo. To je moja izpoved – moj tihi krik vsem, ki se počutijo sami proti svetu.
V tej zgodbi opisujem svojo bolečo pot, ko sem kot mati sama vzgajala sina Nejca in si želela zanj le najboljše. Ko mi je povedal, da se želi poročiti z Nino, samohranilko, sem se ustrašila, da ga čaka pretežko življenje, in sem mu nasprotovala. Moja trma in strah sta prinesla posledice, ki jih bom morda obžalovala do konca svojih dni.
Nikoli si nisem mislila, da bo novica o tretji nosečnosti pomenila konec mojega zakona. Z Markom sva več kot desetletje gradila skupno življenje in vzgajala dva otroka, a ob novici o še enem otroku se je vse spremenilo. To je zgodba o tem, kako sem iz sanj o večji družini pristala v vlogi samohranilke.
