Moje ime je Katja in to je zgodba o štirih letih ljubezni z Markom, človekom brez stalnega doma in službe, a z dvema otrokoma iz prejšnjega zakona. V tej zvezi sem se spopadala z upanjem, razočaranji in nenehnimi notranjimi boji, ko sem iskala ravnotežje med srcem in realnostjo. Na koncu sem morala sprejeti najtežjo odločitev svojega življenja.
Kot otrok sem opazovala, kako je sosedova deklica, Tjaša, vsak dan tiho prihajala k nam, lačna in žalostna. Moja mama ji je skrivaj pomagala, a o revščini in bolečini v naši vasi nihče ni govoril. Danes, ko sem odrasla, se sprašujem, ali sem bila tudi jaz del te tišine in ali bi lahko naredila več.
Sem Emilia. Ko me je mož zapustil z najinim sinom v razpadajoči hiši, sem prvič v življenju morala izbrati med strahom in svobodo. Ta odločitev me je spremenila za vedno.
Sedim na robu postelje, v majhni sobi, kjer se ponoči prepletajo otroški jok, utrujenost in tihe molitve. Moj sin Luka je postal oče, še preden je končal fakulteto, in življenje nas je vse skupaj stisnilo v teh dvajset kvadratov. Vsak dan se sprašujem, ali sem kot mama in babica naredila dovolj – ali pa sem kje na poti zatajila.
V eni sami noči sem zbrala pogum, spakirala kovček in z otrokoma pobegnila od moža, ki je uničil vse, kar sem imela rada. Leta sem se borila s pomanjkanjem, osamljenostjo in nerazumevanjem lastne družine. Danes vem, da se lahko človek pobere tudi iz najglobljega dna – a ali ima vsaka ženska to moč?
Vse se je spremenilo tistega dne, ko je moj mož Peter odšel in me pustil samo z otrokoma v stari, razpadajoči hiši na koncu vasi. Bojevala sem se z občutki krivde, strahu in brezupa, a sem morala najti moč zaradi svojih otrok. To je zgodba o iskanju novega začetka, kjer pa smo namesto sreče našli le nove preizkušnje.
Sem Mateja, mati samohranilka iz Maribora. Moja zgodba je prepletena z boja s predsodki, revščino in lastno družino, ki mi je obrnila hrbet. Kljub vsemu sem našla moč, da sem se postavila na noge in svoji hčerki pokazala, da se tudi v najtežjih trenutkih splača verjeti vase.
