Ko sem kričala njegovo ime po deževni ulici, me je skoraj povozil avto, a sem kljub mrazu in mokroti stekla dalje — Tobi je izginil brez sledu.

Nikoli si nisem mislila, da bo majhen mešanec Tobi tisti, ki bo pretrgal verigo osamljenosti, ki me je vlekla v temo po ločitvi z Bojanom. Zaradi njega sem se morala preseliti, začela sem znova govoriti z mamo, ki je nekoč obsojala mojo odločitev, in se celo zoperstavila svoji nekdanji prijateljici, ki mi je poskušala škodovati. Tobi ni bil samo pes – postal je zrcalo mojih strahov, a tudi pogum, ki mi ga je vedno znova vračal s toplino svojega telesa in mehkim vonjem mokre dlake po dežju.

Nekoč sem si želela izginiti, danes me vohaš: Pes, ki je pretrgal moj krog samotnosti

Vse odkar sem ostala sama po ločitvi, sem se v svoji garsonjeri v Celju dušila v praznini. Nikoli si nisem mislila, da bo prav starejši ulični pes, ki je smrdel po mokrih listih in kanalizaciji, postal moje sidro v svetu, kjer zaupanje v ljudi ni več obstajalo. Ko sem zaradi njega trikrat spremenila smer svojega življenja, sem prvič pomislila, da ni vse izgubljeno.