Ko sem sedela pri notarju in poslušala, kako mama vso hišo in prihranke pušča mojemu bratu, me je dobesedno stisnilo v prsih, ker sem bila leta jaz tista, ki sem jo vozila k zdravnikom, ji kuhala in ji čistila stanovanje. Najbolj me je zlomilo to, da se je brat prikazal le za božič in veliko noč, pa je bil vseeno nagrajen, jaz pa spregledana, kot da moje žrtve niso štele nič. Zdaj, ko se mi je mama opravičila in priznala, da je naredila krivico, ne vem več, ali naj družino še poskušam držati skupaj ali pa končno odidem brez pogleda nazaj.