Nekega nevihtnega večera sem z otrokoma pobegnila od moža, upajoč, da bom pri najboljši prijateljici, Nini, našla zavetje. A njen mož, Matej, nas ni želel sprejeti, kar je zamajalo temelje mojega prijateljstva in me prisililo, da se soočim z resnico o sebi in drugih. Zgodba razkriva, kako hitro lahko strah in nezaupanje razdreta tudi najmočnejše vezi.
V tej zgodbi opisujem, kako sva z možem Matjažem v ljubljanskem bloku stkala tesno prijateljstvo s sosedoma, Petro in Andrejem. Naša povezanost je bila tako močna, da smo si delili vsakdanje skrbi in sanje, dokler ni prišlo do nepričakovane izdaje, ki je razdrla vse vezi. Zgodba razkriva bolečino izgubljenega zaupanja, družinske konflikte in iskanje novega začetka.
Sem Marjeta, mama iz Ljubljane, in moje življenje se je obrnilo na glavo, ko je soseda Tanja začela izkoriščati mojo pripravljenost pomagati pri varstvu njene hčerke. Sprva sem mislila, da gre za običajno pomoč med sosedami, a kmalu sem se počutila izkoriščeno in nevidno. To je zgodba o tem, kako sem zbrala pogum, da postavim mejo, kljub občutkom krivde, prijateljstvu in želji, da bi bila končno slišana.
Vse se je začelo z bolečim ponižanjem v lokalni trgovini, kjer sem si prisegla, da bom poravnala račune. A v iskanju pravice sem odkrila, da je življenje polno presenečenj in da lahko tudi iz sovraštva zraste nekaj lepega. Ta zgodba je o tem, kako je nepričakovano prijateljstvo spremenilo moj pogled na svet in me naučilo, kaj pomeni resnična ponižnost.
Moje ime je Rok in to je zgodba o tem, kako sem zaradi ljubezni do Maje, ženske, ki ni ustrezala družbenim predstavam o lepoti, izgubil prijatelje, skoraj družino, a našel pravo srečo. Najina borba proti predsodkom je dosegla vrhunec na najini poroki, rojstvo najine hčerke Lare pa je vsem pokazalo, da prava ljubezen ne pozna meja. Še danes se sprašujem: koliko nas še vedno živi v strahu pred mnenjem drugih, namesto da bi sledili svojemu srcu?
Moje ime je Maja Kovač in to je zgodba o tem, kako sem izgubila svojo najboljšo prijateljico Ano zaradi družinskega nasilja, a sem jo po letih molka in bolečine znova našla ter ji pomagala, da se postavi zase. V vsakdanjih prizorih iz ljubljanskih avtobusov, tržnice in majhnih stanovanj sem se soočila z lastnimi strahovi, krivdo in vprašanjem: ali lahko sploh koga rešiš, če sam ne želi biti rešen? Ta zgodba je moj poskus razumeti, kje se konča odgovornost prijatelja in kje se začne odgovornost družine ter družbe.
Moje ime je Danijela in nikoli si nisem mislila, da bo dan moje poroke postal začetek najhujše družinske vojne. Najina starša sta bila najboljša prijatelja, a po poroki z Lovrom se je vse spremenilo. Zdaj se sprašujem, ali je ljubezen res dovolj močna, da preživi, ko se svet okrog tebe podira.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem izvedela, da me je najboljša prijateljica izdala. V iskanju odgovora sem se zatekla k župniku Janezu, ki mi je s svojimi besedami odprl novo pot razumevanja in odpuščanja. Ta zgodba je moj poskus soočenja z bolečino, iskanja smisla in poguma za nov začetek.
Moje ime je Tjaša in vedno sem verjela, da je prijaznost ključ do sreče. A ko sem s petimi prijatelji začela vedno znova postavljati druge predse, se je naše življenje začelo zapletati v boleče vozle. Zgodba razkriva, kako nas je pretirana prijaznost pripeljala do roba in kako smo se morali naučiti reči ‚ne‘, da bi rešili sami sebe.
