V petek popoldne, ko je bil moj mož Matej na službeni poti, me je njegova mama brez opozorila vrgla iz hiše, ki sem jo imela za svoj dom. V tistem trenutku sem se morala soočiti ne le z njeno sovražnostjo, ampak tudi z lastnimi dvomi in vprašanji o tem, kje je pravzaprav moje mesto. Ta zgodba je o bolečini, pogumu in iskanju same sebe v svetu, kjer te lahko najbližji najbolj prizadenejo.
Vse se je začelo na rojstnodnevni zabavi, ko me je svakinja pred vsemi prisilila, naj pazim na njeno hčer. Ko sem ji prvič v življenju rekla ne, je izbruhnila in me ponižala pred celo družino. Zdaj se sprašujem, ali sem res jaz tista, ki je kriva, ali pa je čas, da postavim meje.
Moj sin, Matej, mi je nekega večera hladno rekel, da moram spati v kleti naše hiše, ker on in njegova družina potrebujejo več prostora. Leta sem prenašala, da so me izkoriščali in potiskali na rob, dokler mi hči Petra ni pomagala najti poguma, da se postavim zase. To je zgodba o tem, kako se lahko mati počuti izrinjeno iz lastnega doma – in ali obstaja pot iz takšnega ponižanja.
