Še vedno se spomnim noči, ko sem s hčerko v naročju stala v temi kuhinje in se tresla od utrujenosti, medtem ko je Rok spal, kot da se ni nič spremenilo. Po njenem rojstvu sva se znašla v vrtincu neprespanosti, kreditov, tišine in zamer, ki so rasle hitreje kot računi na kuhinjski mizi. To je zgodba o tem, kako sem se počutila zapuščeno, on pa zlomljenega, in kako sva morala skoraj razpasti, da sva se začela zares slišati.