V tej zgodbi sem jaz, Petra, ujeta med ljubeznijo in razočaranjem, ko ugotavljam, da moj partner Matej nikoli ne prispeva k skupnim stroškom za gospodinjstvo. Medtem ko jaz vsak teden nosim domov polne vrečke iz Mercatorja in Spar-a, Matej še ni opazil, koliko me to bremeni – čustveno in finančno. Zgodba razkriva napetosti, ki jih v slovenski družini povzroča neenakomerna delitev stroškov in neizrečena pričakovanja.
V trenutku slabosti sem zapustil ženo in sina zaradi druge ženske, prepričan, da sledim svojemu srcu. Zdaj, ko sedim sam v praznem stanovanju, me razjedajo obžalovanje, krivda in bolečina, ki sem jo povzročil najbližjim. Vsak dan se sprašujem, ali si zaslužim odpuščanje in ali bom kdaj lahko popravil, kar sem uničil.
Nikoli si nisem mislila, da bom med najtežjim trenutkom svojega življenja ostala sama – in to ob človeku, ki bi mi moral stati ob strani. Med porodom sina sem doživela izdajo, ki me je zaznamovala, a me je tudi preoblikovala v žensko, ki se ne boji zahtevati spoštovanja. To je zgodba o bolečini, pogumu in iskanju lastne vrednosti v svetu, kjer ženske še vedno prepogosto ostanemo preslišane.
Moje ime je Matej. Ko je žena Petra napredovala v službi, sem se ustrašil, da izgubljam svojo vlogo v družini. Namesto da bi jo podprl, sem jo s svojo trmo in ponosom odrinil stran – in na koncu ostal sam.
V Mercatorju sem s partnerjem doživela nepričakovano srečanje, ki je razkrilo dolgo skrito resnico in preizkusilo najino potrpežljivost ter pravičnost. Med običajnim nakupovanjem so se odprle stare rane, ki so spremenile najin odnos in pogled na življenje. Zgodba raziskuje, kako lahko vsakdanje situacije v Sloveniji postanejo prizorišče največjih življenjskih preobratov.
V trenutku, ko sem z lopato v roki opazoval Lijo, kako zre v prazno zemljo, sem vedel, da nekaj ni v redu. Najina želja po popolnem vrtu je postala breme, ki je ogrožalo najin odnos in mir v hiši. Ta zgodba je o tem, kako sva se naučila, da ni treba vedno pretiravati – včasih je dovolj le preprostost in skupni trenutki.
Moj prihod domov iz porodnišnice s hčerko je bil daleč od sanjskega. Namesto topline in pripravljenega doma me je pričakal kaos, praznina in občutek popolne nemoči. Ta zgodba je moj krik – za vse ženske, ki so se znašle ujete med pričakovanji in kruto resničnostjo.
Sem Zuzana in že deset let vsak dan kuham na novo, ker moj mož Peter ne prenese ostankov. Včasih se vprašam, ali je to res ljubezen ali sem se popolnoma izgubila v žrtvovanju. Moja zgodba je zgodba mnogih slovenskih gospodinj, ki se sprašujejo, kje je meja med skrbjo in izgubo sebe.
V trenutku, ko sem slišala Markove besede, da potrebuje premor in naj grem z najino hčerko k svojim staršem, se mi je svet sesul. V tej zgodbi razkrivam bolečino, osamljenost in notranji boj, ki sem ga doživljala kot mlada mama, ko sem bila prisiljena zapustiti svoj dom. To je zgodba o iskanju moči v nemoči in o tem, kako pomembno je, da si v družini prisluhnemo.
V trenutku, ko sem slišala, kako Peter jezno zaloputne vrata hladilnika, sem vedela, da sva prešla mejo. Najina odločitev, da si razdeliva police v hladilniku, je bila le vrh ledene gore najinih finančnih težav. Ta zgodba je moj poskus razumeti, kdaj se je ljubezen izgubila med računi in drobnimi prepiri.
V trenutku, ko sem zagledala dve črtici na testu, sem vedela, da se bo moje življenje spet obrnilo na glavo. Moj mož Luka je ob novici otrpnil, jaz pa sem se utapljala v skrbeh, kako bomo zmogli še enega otroka, ko je najmlajša hčerka komaj začela sedeti. Ta zgodba je moj notranji boj med občutkom krivde, strahu in upanja, da bomo skupaj našli pot naprej.
