družina

Ko je tašča začela odklepati najin dom brez vprašanja, sem dojela, da ne izgubljam samo miru, ampak tudi moža

Stala sem sredi kuhinje, z dojenčkom v naročju, ko je tašča spet brez trkanja vstopila v najino stanovanje in mi začela premikati stvari, kot da jaz tam sploh ne živim. Najbolj me ni bolela njena kritika, ampak moževa tišina, ker je vsakič govoril, da moram razumeti, da je njegova mama pač takšna in da nama je vedno pomagala. Ko sem končno postavila mejo, se ni zlomil samo odnos z njo, ampak tudi nekaj med nama z možem, česar še danes ne znam čisto poimenovati.

družina

Ko sem pred njegovimi starši rekla »dovolj«, sem prvič videla, da lahko razpade zakon, če ves čas plačuješ mir

Stala sem v njihovi kuhinji, z dlanmi mokrimi od živčnosti, ko je njegova mama spet rekla, da sva dolžna pomagati, ker nama gre bolje kot drugim. Takrat sem prvič na glas povedala, da nisem bankomat in da se v tej družini že leta počutim samo kot denarnica z obrazom. Mislila sem, da bo mož stopil k meni, pa je obmolknil, in v tisti tišini sem zares dojela, kako blizu roba sva prišla.

družina

Ko sem hotel mami dokazati, da zmorem sam, sem izgubil hišo, partnerko in skoraj še sebe

Ko sva z Nino pobegnila iz Ljubljane v staro zapuščeno hišo v Beli krajini, sem bil prepričan, da začenjam končno svoje življenje. Vse sem hotel narediti brez mamine pomoči, brez njenih opozoril in brez občutka, da sem še vedno njen sin, ki ne zna sam sprejeti ene velike odločitve. Potem so prišli papirji, dolgovi, tišina med nama in trenutek, ko sem moral priznati, da me ni najbolj zlomila hiša, ampak to, da nisem več vedel, komu sploh še kaj dokazujem.