Ko sem bila stara 42 let, sem morala zaradi dolgov in brezizhodnosti zapustiti svojo dvanajstletno hčerko Evo in oditi delat v Avstrijo. Danes, ko je stara 30 let, mi ne more odpustiti, da sem jo pustila samo v najtežjih letih. V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, krivdo in upanje, da bova nekoč našli pot nazaj druga k drugi.
Vedno sem si želela biti blizu svoji družini, a snaha me je od začetka držala na distanci. Zdaj, ko se njeno življenje zapleta, od mene pričakuje pomoč, ki je prej ni želela. Sprašujem se, ali je po letih hladnosti in nezaupanja sploh mogoče popraviti odnose.
Moja zgodba se začne pri nedeljskem kosilu, kjer je tašča s hladnim glasom oznanila odločitev, ki je bila sprejeta brez mene. Mož in njegova družina so se odločili za skupni kredit, jaz pa sem se počutila, kot da sem izgubila svoj glas in svoje mesto v lastnem življenju. Ta trenutek me je prisilil, da sem se znova našla – tudi če je to pomenilo vrnitev k mami in začetek od začetka.
Na dan vnukovega rojstnega dne sem prejela sporočilo sina, da nisem dobrodošla. V tej zgodbi vas popeljem skozi svoje boleče misli, spomine in družinski konflikt, ki je za vedno spremenil naš odnos. Sprašujem se, ali je včasih ljubezen res premalo, da bi družina ostala skupaj.
Moje ime je Andreja. Po možganski kapi sem obležala v bolnišnici, medtem ko je moj sin Luka, ki živi daleč stran v Mariboru, razpet med svojo družino in menoj. V tej zgodbi razkrivam bolečino, zamolčane zamere in vprašanje, kaj pomeni biti mama v Sloveniji, ko otroci odrastejo in odidejo.
Živim v hiši, ki sem jo gradila s srcem, a zdaj se počutim kot gostja. Moj sin Matej in njegova žena Petra sta se po izgubi službe preselila k meni, a namesto topline čutim le odtujenost in izgubljam svoje mesto. Vsak dan se borim z vprašanjem, ali naj vztrajam ali odidem.
Moje ime je Ana in nikoli si nisem mislila, da bo denar raztrgal našo družino. Po smrti staršev sva se z bratom Markom zapletla v boleč spor glede dediščine, ki je razkril globoko zakopane zamere in resnične obraze najbližjih. Ta izkušnja me je prisilila, da sem se vprašala, kaj sploh pomeni biti družina.
V trenutku, ko sem slišal, kako oče zaloputne vrata pred mano, sem vedel, da se je nekaj v meni za vedno spremenilo. Z ženo sva ostala sama, brez podpore, ki sva jo najbolj potrebovala, in v tišini najinega majhnega stanovanja sem prvič začutil, kaj pomeni biti resnično sam. Ta zgodba je moj poskus razumeti, zakaj so družinske vezi v Sloveniji lahko tako krhke in kako najti moč, ko te lastna kri izda.
Sem Ana, mama iz Ljubljane, ki je vse življenje posvetila svoji hčerki, a sem bila izključena iz najpomembnejšega trenutka njenega življenja. Ko sem izvedela, da bo postala mama, sem bila zadnja, ki je to izvedela – in to me je globoko prizadelo. To je zgodba o razpadu vezi, tišini in bolečini, ki še vedno ne najde odgovora.
V trenutku, ko je moj mož Aleš izgubil svojega brata, se je najina družina začela rušiti. Počutim se nevidno, kot da sem izgubila moža, čeprav je še vedno tukaj. Sprašujem se, ali sem sebična, ker si želim, da bi se vrnil k meni in najinim otrokom.
Moj sin Miha me ni povabil na svojo poroko. V tej boleči zgodbi razkrivam razpoke v najinem odnosu, posledice ločitve in svojo tiho borbo za spravo. To je izpoved o ljubezni, izgubi in upanju, ki nikoli ne umre.
Moja poroka z Matejem se je začela s sanjami in obljubami, a je počasi postala tiha bitka z njegovo brezbrižnostjo. Borila sem se, da bi ga spodbudila k skupnemu življenju, zdravju in bližini, a sem se v senci njegovega molka začela izgubljati. To je zgodba o tem, kako sem se morala odločiti, ali bom še naprej žrtvovala sebe za nekoga, ki me ne vidi več.
