Sem Martina in nikoli si nisem mislila, da se bo naša družina razklala zaradi dedkove nove ljubezni. Po smrti babice se je dedek Jože poročil s sosedo, kar je v nas sprožilo val jeze, žalosti in občutka izdaje. Zdaj, ko z nami ne govori več, iščem odgovor na vprašanje, ali lahko razumem njegovo odločitev in mu odpustim.
Nekega jutra me je hčerka prosila, naj pazim na njenega sina, ker mora v bolnišnico. Medtem ko sem skrbela za vnuka, sem odkrila družinske skrivnosti, ki so mi pretresle srce in spremenile pogled na lastno družino. Zdaj se sprašujem, ali sem sploh kdaj resnično poznala svojo hčer in kje smo kot družina zašli.
Moje ime je Marija in vse življenje sem verjela, da sem hči svojih staršev, dokler ni neka nevihtna noč razkrila skrivnosti, ki je za vedno spremenila našo družino. Mama Tamara je v sebi nosila težo resnice, ki jo je skrivala pred vsemi, in ko je ta prišla na dan, sem se morala vprašati, kaj v resnici pomeni biti družina. To je zgodba o bolečini, izdaji, ljubezni in pogumu ženske, ki je vzgajala tuje dete kot svoje.
V tej zgodbi vas popeljem v svoje otroštvo v Mariboru, kjer so družinske skrivnosti, bolečina in upanje prepleteni v vsakdanjem življenju. Moj odnos z mamo je bil zaznamovan z molkom, neizrečenimi besedami in tragično nesrečo, ki je za vedno spremenila našo družino. Zdaj, ko gledam svojega sina, se znova soočam z lastno preteklostjo in se sprašujem: ali lahko ljubezen res zaceli vse rane?
Nenadoma se je po dolgih letih na mojih vratih pojavil oče, ki nas je zapustil, ko sem bila še otrok. Njegova zahteva, da se preseli k meni, je v meni prebudila stare rane in sprožila družinsko dramo, ki me je prisilila, da se soočim z lastnimi vrednotami, zamero in vprašanjem dolžnosti. Zgodba razkriva, kako težko je odpuščati in kje so meje odgovornosti do staršev, ki so nas nekoč prizadeli.
Moj mož Miha me je pred letom dni zapustil brez besed, pustil me je v tišini in praznini. Danes se je nenadoma pojavil na pragu, z istim plaščem in torbo, ki jo je nosil ob odhodu, in me prosil, naj ga spustim nazaj v svoje življenje. V tej zgodbi se soočam z lastno bolečino, dvomi in vprašanji o tem, ali je mogoče zares odpustiti in začeti znova.
Pozno ponoči sem, prežet z nemirom, slišal jok pod starim mostom v Ljubljani. Moja radovednost in sočutje sta me vodila do odkritja, ki je razkrilo temne plati družinskih skrivnosti in me prisililo, da se soočim z resnico o sebi in svojih najbližjih. Zgodba o izgubi, odpuščanju in iskanju smisla v svetu, kjer ni vse tako, kot se zdi.
V tej zgodbi sem jaz, Elizabeta, postavljena pred največjo preizkušnjo svojega življenja, ko me lastna družina obtoži nečesa, česar nisem storila. Babica Marija, ki sem ji vedno stala ob strani, se odloči, da bo razkrila resnico, a s tem sproži plaz dogodkov, ki za vedno spremenijo naše odnose. Zgodba razkriva bolečino, dvome in moč odpuščanja v slovenski družini.
Pri dvanajstih letih sem doživela razpad družine, ko sta se moja starša, Andrej in Marija, ločila v grenkem prepiru. Dvajset let kasneje sem se odločila odpustiti očetu, kar je med mano in mamo povzročilo novo bolečo razpoko. Ta zgodba je moj poskus razumeti, zakaj je odpuščanje lahko tako težko in zakaj nas preteklost še vedno drži v svojih krempljih.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem izvedela, da me je najboljša prijateljica izdala. V iskanju odgovora sem se zatekla k župniku Janezu, ki mi je s svojimi besedami odprl novo pot razumevanja in odpuščanja. Ta zgodba je moj poskus soočenja z bolečino, iskanja smisla in poguma za nov začetek.
